Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozman dnevnik iz ruske fronte spomin

17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko
Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozmandnevnik iz ruske frontespomin

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

spomin politika Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje Tomaž Ivešić Špela Chomicki

Moja zgodba

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spomin politika Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje Tomaž Ivešić Špela Chomicki

Moja zgodba

VEČ ...|24. 8. 2025
Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

spomin politika Zdenko Roter Igor Omerza UDBA

Moja zgodba

Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

VEČ ...|24. 8. 2025
Kdo je bil Zdenko Roter? Pogovor z Igorjem Omerzo

2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.

Jože Bartolj

spomin politika Zdenko Roter Igor Omerza UDBA

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

spomin politika Civilna iniciativa TBH pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti Jože Dežman Matic Batič Gregor Pobežin

Moja zgodba

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spomin politika Civilna iniciativa TBH pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti Jože Dežman Matic Batič Gregor Pobežin

Moja zgodba

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

spomin politika Albina Žonta Malavašič Loboda Helena in Pavla Arnež Justine Lukančič Fajfar Neža Strajnar Mari Kosem Celestina Marija Tomažič Lavriša Jožejka Debeljak Žakelj

Moja zgodba

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Jože Bartolj

spomin politika Albina Žonta Malavašič Loboda Helena in Pavla Arnež Justine Lukančič Fajfar Neža Strajnar Mari Kosem Celestina Marija Tomažič Lavriša Jožejka Debeljak Žakelj

Moja zgodba

VEČ ...|3. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 2

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič. 

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 2

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič. 

spomin politika Civilna iniciativa TBH pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti Jože Možina Renato Podbersič

Moja zgodba

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 2

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič. 

VEČ ...|3. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 2

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spomin politika Civilna iniciativa TBH pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti Jože Možina Renato Podbersič

Moja zgodba

VEČ ...|27. 7. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

spomin politika Civilna iniciativa TBH pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti Anton Harej Bogdan Vidmar Mitja Ferenc Pravica do spomina in pokopa

Moja zgodba

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

VEČ ...|27. 7. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 1

2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.

Jože Bartolj

spomin politika Civilna iniciativa TBH pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti Anton Harej Bogdan Vidmar Mitja Ferenc Pravica do spomina in pokopa

Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

spomin politika Dachauski procesi Slovenska matica Študijski center za narodno spravo Jernej Letnar Černič Renato Podbersič Branko Diehl Montirani procesi represivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spomin politika Dachauski procesi Slovenska matica Študijski center za narodno spravo Jernej Letnar Černič Renato Podbersič Branko Diehl Montirani procesi represivne ustanove

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

spomin politika Dachauski procesi Slovenska matica Študijski center za narodno spravo Tamara Griesser Pečar Jelka Piškurić Montirani procesi represivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spomin politika Dachauski procesi Slovenska matica Študijski center za narodno spravo Tamara Griesser Pečar Jelka Piškurić Montirani procesi represivne ustanove

Moja zgodba
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|30. 8. 2025
Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Vstop v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto

Tokrat smo z našim gostom Karlom Gržanom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostšolaštudij

Sol in luč

VEČ ...|2. 9. 2025
Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Jordan Peterson: Onkraj reda - še 12 pravil za življenje. Prvo poglavje.

Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«

Tadej Sadar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|3. 9. 2025
Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Molitev ob praznem stolu

Hčerka je prosila župnika, da bi prišel obiskat njenega bolnega očeta. Ko je župnik prišel, je našel bolnika na postelji, podprtega z dvema ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 9. 2025
Branko Cestnik: Dolina zvezd

Prisluhnete lahko pogovoru z duhovnikom in pisateljem Brankom Cestnikom, ki je pred nekaj dnevi dočakal izid svoje nove knjige Dolina zvezd. Roman, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi, se dogaja v koncentracijskem taborišču Šterntal Kidričevo v letu 1945. 

Branko Cestnik: Dolina zvezd

Prisluhnete lahko pogovoru z duhovnikom in pisateljem Brankom Cestnikom, ki je pred nekaj dnevi dočakal izid svoje nove knjige Dolina zvezd. Roman, ki je izšel pri Celjski Mohorjevi, se dogaja v koncentracijskem taborišču Šterntal Kidričevo v letu 1945. 

Jože Bartolj

kulturaliteraturaBranko CestnikDolina zvezd

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 9. 2025
Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Erika Ašič: En sam petelin na enem samem kupu gnoja

Urednica Domovine je v komentarju med drugim zapisala, da vlada sprejema zakone, s katerimi bo z omejitvami delovanja ali s finančnimi pritiski prisilila ustvarjalne in delavne ljudi k temu, da bodo opustili dejavnost, jo omejili ali odšli v tujino. Gre za izčrpavanje (lastninjenje oz. nacionalizacijo) na dolgi rok. Ko lastnik ne zmore več, namreč zapre dejavnost ali nepremičnino poceni proda, poudarja Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 9. 2025
Uživam pri delu z najstniki, pravi predmetna učiteljica Ksenja Fänrich

V Tednu vzgoje smo povabili k mikrofonu članica Društva katoliških pedagogov Slovenije iz celjske območne skupnosti predmetno učiteljico OŠ Nazarje Ksenjo Fänrich. Vse učitelje, starše in vzgojitelje vabi 4.10. na svetoletno romanje v Maribor. Ker poučuje v tretji triadi, smo jo tudi vprašali, kako ji uspeva delati z najstniki pri pouku. 

Uživam pri delu z najstniki, pravi predmetna učiteljica Ksenja Fänrich

V Tednu vzgoje smo povabili k mikrofonu članica Društva katoliških pedagogov Slovenije iz celjske območne skupnosti predmetno učiteljico OŠ Nazarje Ksenjo Fänrich. Vse učitelje, starše in vzgojitelje vabi 4.10. na svetoletno romanje v Maribor. Ker poučuje v tretji triadi, smo jo tudi vprašali, kako ji uspeva delati z najstniki pri pouku. 

s. Meta Potočnik

učiteljisvetoletno romanje 2025A.M. Slomšek

Svetovalnica

VEČ ...|3. 9. 2025
Pravne zagate

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček, ki je odgovarjala na vaša vprašanja. 

Pravne zagate

Prisluhnete lahko Pravnim zagatam z odvetnico Matejo Maček, ki je odgovarjala na vaša vprašanja. 

Jože Bartolj

svetovanjepravne zagateMateja Mačekodvetnica