Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Z nami je bil kapucin br. Miha Sekolovnik. Razmišljali smo o Božjem usmiljenju, ki je neskončno. Kaj pravzaprav to pomeni? Kaj je največji izraz Božjega usmiljenja, kako ga začutimo, komu je dano...?
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Zadnji osrednji misijonski nagovor 19. Radijskega misijona je nastal v romarskem domu v Assisiju. Kapucin brat Štefan Kožuh je spregovoril o tem, kako živeti vstajenjsko.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Šesta misijonska razglednica je nastala v cerkvi Svete Marije Velike v Assisiju. Gre za cerkev, ki je bila nekoč stolnica, danes pa jo upravljajo bratje kapucini, v njej pa je tudi grob blaženega Carla Acutisa. V tej cerkvi je sv. Frančišek vrnil obleko svojemu očetu.
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
Matej Nastran, župnik v Škofji Loki, je v Misijonskem jutru razmišljal o moči molitve in spovedi, osrednja nit je bila misel na Marijino pot zaupanja in ponižnosti. Če živimo v strahu, se težko odpremo delovanju Svetega duha. Kako se lahko po Marijinem zgledu izročimo in se damo na voljo Božjemu delovanju v nas?
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
»Brez osebnega stika z Gospodom, brez molitve, se srce izprazni. Človek lahko izgubi orientacijo. Hitro se zgodi, da samo še hitimo, ne da bi preverjali, če sploh v pravo smer. In tudi še tako dobri in plemeniti nameni našega dela, izgubijo svoj polet. Brez Gospoda in tesnega stika z njim, nekaj, kar je bilo ljubezen, lahko hitro postane le še rutina,« je v današnjem malem misijonskem nagovoru opozoril duhovnik Mitja Markovič.6. dan: Mitja Markovič – Vsaka molitev je učinkovita
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je drugi del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.
Radijski misijon 2024
Peta misijonska razglednica je predstavila cerkev Sv. Maseja v Assisiju. Gre za kraj, kjer je sv. Frančišek stregel gobavcem.

Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. november 2025 ob 05-ih
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.
Radijski roman
Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:19_JOZICA SVETE - SPANSKE OCI
0:05:31_DEMIS ROUSSOS - LOIN DES YEUX LOIN DU COEUR
0:09:02_Beatles - Yesterday
0:11:37_NINO ROBIC - Vceraj se
0:15:34_ORNELLA VANONI - L’APPUNTAMENTO
0:21:27_THE BEACH BOYS - HELP ME RHONDA
0:24:57_Crveni Koralji - Napuljska gitara
0:26:03_Crveni Koralji - Mastanje
0:29:03_Oto Pestner - Rock‚n‘Roll me pozivi
0:37:26_STANE MANCINI - PRIDES KAKOR VETER
0:41:44_Bill Haley and His Comet - Rock Around the Clock
0:45:22_Queen - Bohemian Rhapsody
0:51:38_BELE VRANE - 1 2 3
0:57:19_ABBA - CHIQUITITA
1:09:05_Ivica Serfezi - Ksimeroni
1:11:56_Pussycat - Mississippi
1:17:18_IVAN HUDNIK - ZIVLJENJE BOZJI JE DAR
1:22:10_ALFI NIPIC & TATJANA DREMELJ - V AVTU PRED MENOJ
1:26:01_Claude Francois - Le Telephone Pleure
1:30:32_Dubrovacki Trubaduri – Marijana
Via positiva
Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.