Maševal je p. Vid Lisjak, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel je Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Sveta maša
Maševal je p. Viktor Papež, orgle je igrala Marjeta Anderle.
Sveta maša
Mašo je daroval p. Robert Bahčič, za orglami je bila Marjeta Anderle.
Sveta maša
Mašo je daroval p. Robert Bahčič, za orglami je bila Marjeta Anderle.
Sveta maša
Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal pa p. Tadej Inglič.
Sveta maša
Maševal je p. Krizostom Janko Komar, orglal pa p. Tadej Inglič.
Sveta maša
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija Pomagaj na Brezjah. Maševal je p. Robert Bahčič. S petjem je sodeloval zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je bila Marjeta Anderle.
Sveta maša
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz slovenskega Marijinega narodnega svetišča, Marija Pomagaj na Brezjah. Maševal je p. Robert Bahčič. S petjem je sodeloval zbor bazilike Marije Pomagaj, pri orglah je bila Marjeta Anderle.
Sveta maša
Mašo je daroval p. Tadej Inglič, za orglami je bil Borut Zupan.
Sveta maša
Mašo je daroval p. Tadej Inglič, za orglami je bil Borut Zupan.
Sveta maša
Maševal je p. Robert Bahčič.
Sveta maša
Maševal je p. Robert Bahčič.
Sveta maša
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igrala Marjeta Anderle.
Sveta maša
Maševal je p. Viktor Papež, na orgle je igrala Marjeta Anderle.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval Ervin Mozetič.
Naš gost
Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji.
Komentar tedna
Avtor se je ustavil ob praznovanju praznika dela in tudi ob našem odnosu do dela. Z njim smo zaznamovani vsi. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod. Pa je naš odnos do dela zdrav? Je naš odnos do dela okužen z mentaliteto obilja ali z mentaliteto pomanjkanja? Ali eno ali drugo lahko spremenimo? /Matej Cepin je direktor Socialne akademije/
Sol in luč
Delati kar je prikladno, pomeni slediti slepemu impulzu. Je kratkoročna korist. Je ozko in sebično. Laže, da doseže svoje. Ničesar ne upošteva. Nezrelo je in neodgovorno.
To je le delček vsebine tokratne oddaje v kateri smo slišali nekaj odlomkov iz knjige Jordana B. Petersona, 12 Pravil za življenje.
Duhovna misel
Med nekaterimi afriškimi plemeni je vladalo posebno pravilo o govorništvu. Ko je nekdo vstal, da bi govoril, je moral stati na ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo dr. Janeza Juhanta in dr. Andreja Marka Pozniča. Posvetili smo se iskanju Petrovega naslednika in izzivom v Cerkvi nasploh. V domovini nas medtem čaka referendum o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, spregovorili smo tudi o nekaterih drugih potezah vlade.
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja
Radijski roman
Lidija in Rebeka spoznata Pavla in njegove prijatelje.
Via positiva
Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.