Is podcast
Maševal je vikar Alan Tedeško.
Pela sta cerkvena mešani in otroški pevski zbor iz Zavratca pod vodstvom Marka Kržišnika, na orgle je igrala Andreja Kržišnik
Maševal je vikar Alan Tedeško.
Pela sta cerkvena mešani in otroški pevski zbor iz Zavratca pod vodstvom Marka Kržišnika, na orgle je igrala Andreja Kržišnik
Maševal je vikar Alan Tedeško.
Pela sta cerkvena mešani in otroški pevski zbor iz Zavratca pod vodstvom Marka Kržišnika, na orgle je igrala Andreja Kržišnik
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Anže Kuharič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Anže Kuharič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, orglala pa Ana Kresal.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel APZ sv. Cecilije, ki ga vodi Miha Zupanc Kovač, orglala pa Ana Kresal.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Miha in Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matija Korčanin.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela sta Miha in Lovro Zupanc Kovač, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Rafael Slejko, pel je Gorazd Ambrožič, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je daroval p. Rafael Slejko, pel je Gorazd Ambrožič, na orgle je igrala Polona Gantar.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
V Črenšovcih so z vojaškimi častmi v nov grob položili posmrtne ostanke rojaka Jožefa Klekla starejšega. Tamkajšnji občina in župnija ter murskosoboška škofija so namreč ob 150. obletnici njegovega rojstva razglasile posebno jubilejno leto in hkrati sklenile, da se mora Klekl vrniti v kraj, kjer je deloval večino svojega življenja. To se je zgodilo prav na dan, ko smo se spomnili, kako je ta gradnik slovenstva leta 1874 ugledal luč sveta. Sveti maši je sledil pokop krste z njegovim zemeljskim telesom v kripto fatimske kapele v cerkvi Povišanja svetega Križa. Slovesnost je vodil škof ordinarij Peter Štumpf, ob oltarju so se mu pridružili duhovniki murskosoboške škofije in duhovniki, ki so izšli iz črenšovske župnije.
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Poslušali ste prenos evharistične daritve iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop. S petjem je sodeloval Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Rebeka Dobravec.
Maševal je p. Vid Lisjak, pela Pija Trontelj, na orgle je igral Vid Košiček.
Maševal je p. Vid Lisjak, pela Pija Trontelj, na orgle je igral Vid Košiček.
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.
Sveta Mati Terezija iz Kalkute ni bila za to, da bi ženske ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Spoznali smo življenjsko pot in delo dr. Ludvika Toplaka, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelja univerze Alma mater Europea, nekdanjega rektorja mariborske univerze in nekdanjega veleposlanika v Vatikanu. Kratek čas je bil tudi poslanec državnega zbora, a pravi, da so se poti s tedanjo politiko razšle zaradi privatizacije. Kakšen je njegov današnji pogled nazaj in kako gleda na aktualne razmere v družbi?
Mesec oktober je v mnogočem mesec, ki je povezan z duhovnostjo, ko Sonce ugaša in moramo mraz pregnati s pomočjo našega notranjega ognja. Razplamtimo ga lahko z molitvijo, v oktobru še posebej z rožnim vencem in s primernim branjem. V oddaji Sol in luč smo izbrali knjigo z naslovom Poti graditve duhovne identitete.
- Duhovno življenje je dinamičen proces osebne svetosti.
- Kako ljudje zlorabljamo Boga in kakšna je pri tem odgovornost posameznika?
- Soočenje z lastnimi mejami je odkritje našega poslanstva.
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.