Maševal je p. Christian Gostečnik, sv. mašo pa je spremljala glasbena zasedba Mladost, pesem, prijateljstvo (MPP).
                                        
                                        Maševal je p. Christian Gostečnik, sv. mašo pa je spremljala glasbena zasedba Mladost, pesem, prijateljstvo (MPP).
Maševal je p. Christian Gostečnik, sv. mašo pa je spremljala glasbena zasedba Mladost, pesem, prijateljstvo (MPP).
Sveta maša
    Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
    
    Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
    Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    
    Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    
    Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
    Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
    Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
    
    Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
    Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
    Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Globine
	    
	    Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Sol in luč
	    
	    Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Naš gost
	    
	    Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Duhovna misel
	    
	    Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
	    
	    Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Duhovna misel
	    
	    Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za nasmeh
	    
	    Rubriko pripravlja Marjan Bunič