Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 13. 5.
Sv. mašo je daroval rektor svetišča p. Robert Bahčič, za orglami pa je bila Marjeta Andrle.
VEČ ...|13. 5. 2022
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 13. 5.
Sv. mašo je daroval rektor svetišča p. Robert Bahčič, za orglami pa je bila Marjeta Andrle.
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 2.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 2.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
VEČ ...|25. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 2.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela sta Aljaž Košič in Miha Ferjan, na orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 2.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela sta Aljaž Košič in Miha Ferjan, na orgle je igral Uroš Pele.
VEČ ...|24. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.
VEČ ...|23. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru
Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.
Sveta maša
Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru
Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.
VEČ ...|22. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.
Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.
VEČ ...|21. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.
VEČ ...|20. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar.
VEČ ...|19. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 18. 2.
Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 18. 2.
Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
VEČ ...|18. 2. 2026
Priporočamo
|
Aktualno
Srečanja
VEČ ... |
Paliativna oskrba
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Doživetja narave
VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika
Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.
Duhovna misel
VEČ ... |
Pokora za spreobrnjenje
Če je beseda spreobrnjenje še nekako korektna v današnjem besednjaku, pa je beseda pokora na novodobnem indeksu. Skoraj prepovedana. Lahko uporabljamo besede kot: očiščevanje, prebujenje, preobrazba ...
Svetovalnica
VEČ ... |
Spomladanska opravila v sadovnjakih
Pogledali smo v sadovnjake in spregovorili o obrezovanju, škropljenju, gnojenju. Zanimalo nas je, kateri so postopki pri zasaditvi dreves in kdaj je najbolj ustrezen čas za to. Seznanili smo se s specifiko posameznih sadnih vrst, Matjaž Maležič, strokovnjak za sadjarstvo, pa je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Moja generacija
VEČ ... |
Informatik Borut Španovič in študentka Petra Erzar.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 2.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.