Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Božja tišina

Iz večne tišine je Bog spregovoril Besedo in po tej besedi je ustvaril in prenovil svet. V začetku je Bog rekel: bodi zemlja, morje in ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Milan Knep: Človek in šimpanz

Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Primorska poje 2026 bo v znamenju Kosovela

Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.