Sveta maša
Iz župnijske cerkve Sv. Jurij, Šenčur pri Kranju smo prenašali sveto mašo, maševala sta kanonik Vinko Prestor in župnik Urban Kokalj. Pel je združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Damjane Božič Močnik, na orglah jih je spremljal Dušan Ješevnik. Vabljeni k sodelovanju.
14. 7. 2019
Sveta maša
Iz župnijske cerkve Sv. Jurij, Šenčur pri Kranju smo prenašali sveto mašo, maševala sta kanonik Vinko Prestor in župnik Urban Kokalj. Pel je združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Damjane Božič Močnik, na orglah jih je spremljal Dušan Ješevnik. Vabljeni k sodelovanju.

Vinko PrestorUrban Kokalj

VEČ ...|14. 7. 2019
Sveta maša
Iz župnijske cerkve Sv. Jurij, Šenčur pri Kranju smo prenašali sveto mašo, maševala sta kanonik Vinko Prestor in župnik Urban Kokalj. Pel je združeni cerkveni pevski zbor pod vodstvom Damjane Božič Močnik, na orglah jih je spremljal Dušan Ješevnik. Vabljeni k sodelovanju.

Vinko PrestorUrban Kokalj

duhovnost

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pela pa skupina Karizma.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pela pa skupina Karizma.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pela pa skupina Karizma.

VEČ ...|2. 2. 2026
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 2. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pela pa skupina Karizma.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 2.

Prenašali smo evharistično daritev iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 2.

Prenašali smo evharistično daritev iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 2.

Prenašali smo evharistično daritev iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.

VEČ ...|1. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 2.

Prenašali smo evharistično daritev iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

VEČ ...|31. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|30. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 29. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 29. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 29. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

VEČ ...|29. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 29. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 28. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 28. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 28. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

VEČ ...|28. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 28. 1.

Maševal je Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|27. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.

Maševal je župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

VEČ ...|26. 1. 2026
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.

Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

Sveta maša

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Blagoslov ali »žegen«

Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...

Blagoslov ali »žegen«

Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...

Tadej Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Nataša Barbara Gračner

V tokratnem sobotnem popoldnevu ste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.

Nataša Barbara Gračner

V tokratnem sobotnem popoldnevu ste spoznali vrhunsko gledališko in filmsko igralko Natašo Barbaro Gračner. Morda se je spomnite iz Pevčevega filma Carmen, morda kot strogo ravnateljico v Bičkovem filmu Razredni sovražnik; ljubitelje gledališča je zagotovo presunila v vlogi Medeje, v teh dneh jo lahko vidite v predstavi Zdravnica v ljubljanski Drami. Nataša Barbara Gračner je odigrala več kot dvesto gledaliških, filmskih, televizijskih in radijskih vlog, ki so brez izjeme poglobljene karakterne študije dramskih likov. Za svoje delo je bilo večkrat nagrajena; nazadnje je lani junija prejela Borštnikov prstan, ki je najbolj prestižna slovenska nagrada za igralske dosežke. Kaj jo je potegnilo v svet gledališča, s čim jo očara še danes, kako je delati z mladimi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo – o vsem tem in še marsičem v oddaji Naš gost.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčeBorštnikov prstanSNG Drama LjubljanaAGRFT

Svetovalnica

VEČ ... |
Pripravljeni in opremljeni za varno pot v gore

V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Pripravljeni in opremljeni za varno pot v gore

V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravagore

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
O iskanju zaklada pod vrhom Bogatina

V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.

O iskanju zaklada pod vrhom Bogatina

V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Blaž Lesnik

gorniški filmgoreplaninstvoPlaninski vestnikzgodovinanarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja

Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.

Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja

Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.

Jože Bartolj

kulturaglasbaLjudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega poljaMartina HorvatKomorni zbor Glasis

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 3. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovina

Svetovalnica

VEČ ... |
Pripravljeni in opremljeni za varno pot v gore

V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Pripravljeni in opremljeni za varno pot v gore

V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravagore