Is podcast
kultura Pavel Car Melita Skušek 770 let Kostanjevica na Krki Šubičeve nagrade Ivan Bogovčič
kulturaPavel CarMelita Skušek770 let Kostanjevica na KrkiŠubičeve nagradeIvan Bogovčič
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Z včerajšnjim dnem se je začel Nacionalni mesec skupnega branja, ki velja za največjo manifestacijo spodbujanja branja in bralne kulture. Ta poteka že sedmo leto in bo letos posvečena branju v javnem prostoru. Predstavili pa smo tudi projekt Naša mala knjižnica, ki z začetkom novega vrtčevskega in šolskega leta vstopa v 17. leto delovanja in katerega namen je spodbujanje branja med najmlajšimi.
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Frančiškanski samostan Kostanjevica v Novi Gorici je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. 45. mednarodni festival Kogojevi dnevi se danes začenja v Kanalu v Soči. Znani so nominiranci za Rožančevo nagrado!
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
Akademik Janez Juhant je ob svojem zlatem mašniškem jubileju presenetil s knjigo »Domačija pod Svetim Antonom.« To je biografska zgodba o življenju njegovega strica Tonija, ki je bil med drugo sv. vojno mobiliziran v nemško vojsko. Tam je pri Leningradu izgubil roko in invalidnost ga je za vedno zaznamovala. Zgodbo njegovega življenja je Juhant opisal v knjigi, ki je podkrepljena z vrsto fotografij in dokumentov izšla pri Celjski Mohorjevi.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica razstavi in knjiga ob 140 letnici Jakoba Špicarja. Glasbena mladina ljubljanska pa bo obeležila 60-letnico delovanja. V novo sezono vstopa s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami.
V oddaji o kulturi smo predstavili konferenco o liturgiji in liturgični glasbi, ki potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani, to soboto, 7. septembra, od 14. ure naprej. Vabilo nanjo nam je podala dr. Cecilija Oblonšek iz zavoda za Cerkveno glasbo.
V oddaji o kulturi smo predstavili konferenco o liturgiji in liturgični glasbi, ki potekala v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani, to soboto, 7. septembra, od 14. ure naprej. Vabilo nanjo nam je podala dr. Cecilija Oblonšek iz zavoda za Cerkveno glasbo.
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
V 96. letu je umrl Henrik Neubauer, priznani slovenski baletnik in pedagog. Kot ključna osebnost za razvoj slovenskega baleta in opere, avtor številnih koreografij, opernih režij in monografij je letos prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. V spomin smo mu posvetili Kulturne utrinke!
V sredo, 28. avgusta 2024, je v Gospodu zaspal ugledni slovenski muzikolog, glasbenik, urednik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 v Argentini, bil je tri leta izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Leta 2017 smo ga gostili v oddaji Naš gost in v spomin smo mu posvetili tokratne Kulturne utrinke.
V sredo, 28. avgusta 2024, je v Gospodu zaspal ugledni slovenski muzikolog, glasbenik, urednik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj. V duhovnika je bil posvečen leta 1965 v Argentini, bil je tri leta izseljeniški duhovnik v Frankfurtu (1972-1975). Leta 1975 je prišel v Ljubljano za kaplana, stolnega vikarja in organista pri mašah z ljudskim petjem. Med njegovimi prvimi projekti je bila obnovitev Cerkvenega glasbenika, kar mu je uspelo 1976. Leta 2017 smo ga gostili v oddaji Naš gost in v spomin smo mu posvetili tokratne Kulturne utrinke.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
Klaretinec p. Branko Cestnik je pred kratkim pri celjski Mohorjevi izdal nov zgodovinski roman Razmik med žerjavi. Ta se dogaja med drugo svetovno vojno na ruski fronti, kjer spremljamo slovenskega fanta, ki je bil mobiliziran v nemško vojsko. V oddaji ste lahko slišali pogovor z avtorjem.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
V stari Grčiji so krošnjarji hodili po mestih in ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji Sol in luč smo pripravili povzetek oddaje Via pozitiva v kateri je pred leti kolegica Nataša Ličen (že pred leti) gostila strokovnjaka na področju varne rabe interneta in mobilnih naprav, sodelavca spletne strani Safe.si, Marka Puschnerja. Je res vredno toliko časa namenjati cenenim vsebinam številnih aplikacij? Če otrok prvič poseže po telefonu, tablici ali računalniku, zaradi zabave, je to lahko že vzrok poznejših resnejših težav v njegovem dojemanju omenjene tehnologije. Glavna težava je torej, da se otroci veliko prezgodaj srečajo z ekrani vseh vrst.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
V nocojšnji oddaji PRO smo nadaljevali s počitniško reportažo. Smo pri šestem in sedmem dnevu, to je 13. in 14.junija. Slišali ste posnetke mašnih nagovorov in petja ter nekaj izjav udeležencev počitnic.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji.