Is podcast Mariborska operna noč - Umrl Klavdij Palčič Is podcast
22. 9. 2021
Mariborska operna noč - Umrl Klavdij Palčič

Jože Bartolj

VEČ ...|22. 9. 2021

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2023
Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)

Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)

kultura razstava Ema Goričan

Kulturni utrinki

Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)
VEČ ...|27. 1. 2023
Ema Goričan o razstavi Mojstri Stare Vrhnike (27.1.)

Jože Bartolj

kultura razstava Ema Goričan

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 1. 2023
120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik

120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik

kultura Nives Cvikl Matjaž Podlipnik Marsel Gomboc Planinski muzej Muzej za arhitekturo in oblikovanje Pokrajinski muzej Maribor

Kulturni utrinki

120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik
VEČ ...|26. 1. 2023
120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik

Jože Bartolj

kultura Nives Cvikl Matjaž Podlipnik Marsel Gomboc Planinski muzej Muzej za arhitekturo in oblikovanje Pokrajinski muzej Maribor

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 1. 2023
Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)

Kulturni utrinki

Spominski večer za dr. Francetom Štukljem (27.1.)
VEČ ...|25. 1. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 1. 2023
Franci Markovec o razstavi makete kranjske postaje Avgusta Starovašnika

Franci Markovec o razstavi makete kranjske postaje Avgusta Starovašnika

kultura likovna umetnost maketa Franci Markovec Avgust Starovašnik

Kulturni utrinki

Franci Markovec o razstavi makete kranjske postaje Avgusta Starovašnika
VEČ ...|24. 1. 2023
Franci Markovec o razstavi makete kranjske postaje Avgusta Starovašnika

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost maketa Franci Markovec Avgust Starovašnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 1. 2023
Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika

Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika

kultura literatura Trubarjevo prizanje Branko Cestnik

Kulturni utrinki

Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika
VEČ ...|23. 1. 2023
Podelili Trubarjavi priznanji - Literana matineja Branka Cestnika

Jože Bartolj

kultura literatura Trubarjevo prizanje Branko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

kultura Jože Dežman Željko Oset muzej osamosvojitve muzej

Kulturni utrinki

Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine
VEČ ...|20. 1. 2023
Željko Oset in Jože Dežman o Združitvi muzejev osamosvojitve in novejše zgodovine

Jože Bartolj

kultura Jože Dežman Željko Oset muzej osamosvojitve muzej

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 1. 2023
Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma

Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma

kultura literatura Janez Slapar Temšak Jožica Koder

Kulturni utrinki

Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma
VEČ ...|19. 1. 2023
Jožica Koder o Janezu Slaparju Temšaku iz Loma

Jože Bartolj

kultura literatura Janez Slapar Temšak Jožica Koder

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 1. 2023
Predavanje Jožefa Muhoviča - Založba Beletrina v 2023 - Plečnikov dan na Plečnikovi gimnaziji

Predavanje Jožefa Muhoviča - Založba Beletrina v 2023 - Plečnikov dan na Plečnikovi gimnaziji

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Predavanje Jožefa Muhoviča - Založba Beletrina v 2023 - Plečnikov dan na Plečnikovi gimnaziji
VEČ ...|18. 1. 2023
Predavanje Jožefa Muhoviča - Založba Beletrina v 2023 - Plečnikov dan na Plečnikovi gimnaziji

Jože Bartolj

kultura literatura likovna umetnost glasba gledališče film

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 1. 2023
Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Družba in nasilje

V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.

Andrej Šinko

življenjenasiljedružba

Za življenje

VEČ ...|28. 1. 2023
Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Naš gost

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

Jure Sešek

spominživljenjemisijoni

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|30. 1. 2023
Veseli del dne 30. 1.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Veseli del dne 30. 1.

Molile so redovnice - Šolske sestre.

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan