Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar vlada politika družba

9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentarvladapolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

komentar

Komentar tedna

Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

VEČ ...|18. 4. 2025
Sveti Križ, izvir vere, upanja in ljubezni

… Sramotilno znamenje križa je postalo znamenje zmage nad preganjanjem kristjanov. Leto dni kasneje, 313, je cesar Konstantin v Milanu podpisal tolerančni edikt, ki je za prve kristjane pomenil svobodo verovanja in prekinitev preganjanja …

dr. Andreja Eržen Firšt

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

komentar Marx kulturna revolucija ideologija dela srednji razred potrošništvo woke inkluzija identitetna politika progresizem katolištvo

Komentar tedna

Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

VEČ ...|11. 4. 2025
Milan Knep: Od delavca do potrošnika: Kam nas pelje nova ideološka bitka?

Avtor analizira tri ključne kulturno-civilizacijske preobrate, skozi katere smo šli v zadnjih desetletjih. Od časov, ko je svet zaznamovala ideologija dela in delavski razred, do trenutne negotovosti, ki jo prinašajo politični in družbeni premiki v smeri ideologij, kot so woke in inkluzija. Milan Knep raziskuje, kako so se spreminjali globalni ideološki okviri, od komunizma do sodobnih kulturnih revolucij, ter kako ti preobrati vplivajo na našo družbo in prihodnost. Zaključuje z optimističnim pogledom, ki ga ponuja katolištvo kot temelj za prihodnje spremembe in vstajenje nove civilizacije.

Milan Knep

komentar Marx kulturna revolucija ideologija dela srednji razred potrošništvo woke inkluzija identitetna politika progresizem katolištvo

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

komentar

Komentar tedna

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

komentar otrok oploditev pravica

Komentar tedna

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentar otrok oploditev pravica

Komentar tedna

VEČ ...|21. 3. 2025
Marko Pavliha: Upanje

Najmočnejše je tisto upanje, ki preraste v zaupanje v sočloveka, Boga ali višjo silo, da se bo vse rešilo tako, kot je namenjeno. Karkoli želimo izsiliti ali nekoga prisiliti, se bo običajno izkazalo za napačno, ker ne prihaja iz srca, marveč iz preračunljive glave.

Upam in verjamem v molitvi, da bo naš papež Frančišek hitro okreval in nam vlival upanja še na mnoga leta. 

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: Upanje

Najmočnejše je tisto upanje, ki preraste v zaupanje v sočloveka, Boga ali višjo silo, da se bo vse rešilo tako, kot je namenjeno. Karkoli želimo izsiliti ali nekoga prisiliti, se bo običajno izkazalo za napačno, ker ne prihaja iz srca, marveč iz preračunljive glave.

Upam in verjamem v molitvi, da bo naš papež Frančišek hitro okreval in nam vlival upanja še na mnoga leta. 

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

komentar papež

Komentar tedna

Marko Pavliha: Upanje

Najmočnejše je tisto upanje, ki preraste v zaupanje v sočloveka, Boga ali višjo silo, da se bo vse rešilo tako, kot je namenjeno. Karkoli želimo izsiliti ali nekoga prisiliti, se bo običajno izkazalo za napačno, ker ne prihaja iz srca, marveč iz preračunljive glave.

Upam in verjamem v molitvi, da bo naš papež Frančišek hitro okreval in nam vlival upanja še na mnoga leta. 

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

VEČ ...|21. 3. 2025
Marko Pavliha: Upanje

Najmočnejše je tisto upanje, ki preraste v zaupanje v sočloveka, Boga ali višjo silo, da se bo vse rešilo tako, kot je namenjeno. Karkoli želimo izsiliti ali nekoga prisiliti, se bo običajno izkazalo za napačno, ker ne prihaja iz srca, marveč iz preračunljive glave.

Upam in verjamem v molitvi, da bo naš papež Frančišek hitro okreval in nam vlival upanja še na mnoga leta. 

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentar papež

Komentar tedna

VEČ ...|14. 3. 2025
Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

komentar družba politika Ukrajina

Komentar tedna

Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

VEČ ...|14. 3. 2025
Laris Gaiser: Malo strategije, veliko politikanstva

Graditi evropski steber znotraj edine zveze, ki nam nudi resno zaščito, je pametno in nas lahko brez nepotrebnih zamer lažje pripelje do evropske skupne obrambne politike, ki bo resnično mogočna le, ko se bodo drastično spremenile geopolitične razmere oziroma Nato ne bo več obstajal. V fazi, ko ZDA iščejo ponovno povezavo z Rusijo, zato da bi ustavile nekontrolirano rast kitajske moči in s tem vsem nam še naprej zagotovile gospodarsko in varnostno stabilnost, obsojam bruseljske in naše državne politike, politične kratkovidnosti in nepotrebnega kreiranja negativne entropije.

Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.

Laris Gaiser

komentar družba politika Ukrajina

Komentar tedna

VEČ ...|7. 3. 2025
s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

komentar žene matere dan žena družba

Komentar tedna

s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

VEČ ...|7. 3. 2025
s. Emanuela Žerdin: Rdeči nageljčki, vijolična barva in svetilka upanja ...

… Evangeljski feminizem poziva žene, naj se borijo za pravico do življenja – od spočetja do smrti, kajti prav to jim je vzeto. Vzeto jim je dostojanstvo darovalk in nositeljic življenja in vzeto jim je dostojanstvo materinstva – saj morajo matere delati enako dolgo kot moški, morajo biti aktivne, zaposlene, angažirane, povsod prisotne – od politike do zabave – da bi bile uspešne. A poleg vsega tega, so še vedno edine matere in edine roditeljice, ki življenje dajejo na naraven način in ga ohranjajo, ščitijo in mu dajejo moč za rast …

s. Emanuela Žerdin

komentar žene matere dan žena družba

Komentar tedna

VEČ ...|28. 2. 2025
Alenka Puhar: Februar! S klicajem

Februar je zame od nekdaj poseben mesec, ker sem se februarja rodila in datum rojstva ima v človeškem življenju pač poseben pomen. Letošnji februar me je pa dodatno zaposlil, saj so me zaradi okrogle in visoke številke zelo počastili. (Med drugim, povem v mikrofon radia Ognjišče, mi je zapel zbor uredništva Ognjišča!!) Ampak pred oči mi je prišlo in v misli seglo še nekaj februarskih dogodkov, ki so vredni kakšne naklonjene besede.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Februar! S klicajem

Februar je zame od nekdaj poseben mesec, ker sem se februarja rodila in datum rojstva ima v človeškem življenju pač poseben pomen. Letošnji februar me je pa dodatno zaposlil, saj so me zaradi okrogle in visoke številke zelo počastili. (Med drugim, povem v mikrofon radia Ognjišče, mi je zapel zbor uredništva Ognjišča!!) Ampak pred oči mi je prišlo in v misli seglo še nekaj februarskih dogodkov, ki so vredni kakšne naklonjene besede.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

komentar družba spomin

Komentar tedna

Alenka Puhar: Februar! S klicajem

Februar je zame od nekdaj poseben mesec, ker sem se februarja rodila in datum rojstva ima v človeškem življenju pač poseben pomen. Letošnji februar me je pa dodatno zaposlil, saj so me zaradi okrogle in visoke številke zelo počastili. (Med drugim, povem v mikrofon radia Ognjišče, mi je zapel zbor uredništva Ognjišča!!) Ampak pred oči mi je prišlo in v misli seglo še nekaj februarskih dogodkov, ki so vredni kakšne naklonjene besede.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

VEČ ...|28. 2. 2025
Alenka Puhar: Februar! S klicajem

Februar je zame od nekdaj poseben mesec, ker sem se februarja rodila in datum rojstva ima v človeškem življenju pač poseben pomen. Letošnji februar me je pa dodatno zaposlil, saj so me zaradi okrogle in visoke številke zelo počastili. (Med drugim, povem v mikrofon radia Ognjišče, mi je zapel zbor uredništva Ognjišča!!) Ampak pred oči mi je prišlo in v misli seglo še nekaj februarskih dogodkov, ki so vredni kakšne naklonjene besede.

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentar družba spomin

Komentar tedna
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Alenka Puhar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. april 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 4. 2025
Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Tone Gorjup

politika

Sol in luč

VEČ ...|15. 4. 2025
Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Gregor Čušin - Strmenje

Po večkrat ponatisnjeni uspešnici Vita Dolorosa je dramski igralec Gregor Čušin navdih za svojo novo zbirko kratkih zgodb Strmenje poiskal v evangeljskih odlomkih, ki niso nujno vezani na dogodke velikega tedna. Zgodbe, knjiga je izšla pri založbi Iskreni, včasih zvesto sledijo svetopisemski predlogi, včasih se od nje precej oddaljijo, prav vedno pa zadenejo bralca v srce in dušo. Tri zgodbe je za oddajo Sol in luč prebral kar avtor sam. 

Tadej Sadar

duhovnostkultura

Za življenje

VEČ ...|12. 4. 2025
Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Alenka Rebula: Zelo globoke stvari se pokažejo samo v miru

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o pomenu prepoznavanja nezavednega, ki vodi čustva in odzive, kako se resnično spoznati in kako šele postavljeni lahko delujemo v ljubezni. Kaj to sploh pomeni, živeti v sobivanju iz ljubezni - Ljubezen je velika beseda, kako lahko prepoznamo, če so v ozadju vzorci, iz katerih delujemo, pa se jih ne zavedamo, ali morda strahovi, ki jih imamo v sebi, še od rodov nazaj.  

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Radio Ognjišče

svetovanje

Ritem srca

VEČ ...|18. 4. 2025
Kristusovo trpljenje v glasbi

Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.

Kristusovo trpljenje v glasbi

Dnevu primerno nas je glasba vodila k razmišljanju o križu. Z glasbo in izvajalci smo simbolično romali od slovenskega Ribniškega pasijona, na Hrvaško, k Marinu Karačiču in VIS Veritas aeterna, pa potem k norveški vokalni zasedbi iz Osla, od tam pa čez lužo k novi glasbi prijateljske naveze, ki deluje pod imenom Sons Of Sunday – Sinovi nedelje. Naše glasbeno potovanje po poti križa smo sklenili na jugu, v Argentini, pri pevki Athenas.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostveliki petek

Petkov večer

VEČ ...|18. 4. 2025
Pasijon Mengore

V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak. 

Pasijon Mengore

V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak. 

Marjan Bunič

duhovnostpasijon

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|18. 4. 2025
Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Blaž Lesnik

gorenaravaPier Giorgo Frassatimladi