Salezijanska mladina tudi letos vabi dijake, študente in mlade v poklicih na postne duhovne vaje. Zvrstile se bodo v treh terminih ob koncih tedna na Bledu in Pohorju. Zakaj letošnje nosijo naslov Zakladnica spominov, ste izvedeli v tokratni oddaji.
Salezijanska mladina tudi letos vabi dijake, študente in mlade v poklicih na postne duhovne vaje. Zvrstile se bodo v treh terminih ob koncih tedna na Bledu in Pohorju. Zakaj letošnje nosijo naslov Zakladnica spominov, ste izvedeli v tokratni oddaji.
Salezijanska mladina tudi letos vabi dijake, študente in mlade v poklicih na postne duhovne vaje. Zvrstile se bodo v treh terminih ob koncih tedna na Bledu in Pohorju. Zakaj letošnje nosijo naslov Zakladnica spominov, ste izvedeli v tokratni oddaji.
Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.
Tokrat smo obudili spomin na postne duhovne vaje Salezijanske mladine. Kako so mladi doživljali vaje in kako so se pripravljali na velikonočne praznike so nam povedali gostje sestra Majda Merzelj, Žiga Kosi in Andrej Hočevar.
Pred tednom katoliškega šolstva so svojo izkušnjo dijaških let z nami delili nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod Golob so nekateri še študentje, drugi že zaposleni, vsak na svojem področju. Povedali so nam, kako so doživeli prehod iz srednje šole na fakulteto in kakšno izhodišče za življenje so dobili na katoliški gimnaziji.
Pred tednom katoliškega šolstva so svojo izkušnjo dijaških let z nami delili nekdanji dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod Golob so nekateri še študentje, drugi že zaposleni, vsak na svojem področju. Povedali so nam, kako so doživeli prehod iz srednje šole na fakulteto in kakšno izhodišče za življenje so dobili na katoliški gimnaziji.
Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način.
Klepetali smo z mladima ustvarjalkama podcastov in video vsebin na YouTube kanalih Zalo Klopčič in Karin Planinšek. Predstavili sta svojo izkušnjo ustvarjanja vsebin, zakaj je pomembno, da mladi razmišljajo s svojo glavo in svoje mišljenje delijo na spoštljiv način.
S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.
S sabo prinesite dobro voljo, kakšno družabno igro in inštrument, se glasi povabilo salezijanca Jureta Babnika, Veronike Žižek in Žige Kosija na duhovne vaje za mlade, ki jih pripravlja salezijanska mladina. Prijave na termine so že odprte. Za več informacij poslušajte tokratni Kolokvij.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
Pisateljica Nataša Rupéna je spregovorila o navdihu za pisanje njenega prvega mladinskega romana z naslovom Nikoli neznanka. Izvedeli smo, ali je morda v romanu opisala svojo zgodbo spreobrnjena v krščanstvo in s kakšnim namenom je napisala izvrstno knjigo za mladino, ki se dotika tem kot so odkrivanje lastne identitete, prve zaljubljenosti in iskanje Boga.
V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar.
V Kolokviju je tokrat odmevalo taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. O dogajanju v Stožicah smo veliko poročali, tokrat pa smo pokukali v domove, ki so na široko odprli vrata romarjem. Z nami sta gostiteljsko izkušnjo podelila Neža Pogačar in Matic Klavžar.
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Adventni čas nas vabi k čuječnosti in pripravi src na Kristusov prihod. Pred začetkom smo v Kolokviju izrekli nekaj vabil na večernice, zornice, k javni molitvi rožnega venca, na Večer+ ter na taizejske molitve.
Jon Kanjir je 20-letni član Slovenskega društva Hospic, naj prostovoljec, avtor otroških slikanic ter vodja projekta Drevo za življenje. V oddaji je predstavil projekt sajenja dreves v spomin ter spregovoril o tem, kaj mu pomeni spremljati umirajoče.
Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Dva trgovca sta tekmovala med seboj; njuni ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V okviru kulturnih dogodkov na Sveti Gori, ki so jih poimenovali SVETOGORSKE SOBOTNICE, bo v nedeljo 21. aprila ob 16:45 (po maši) koncert mešanega pevskega zbora AMORVINCIT iz Nove Gorice z gosti. Koncert nam je predstavil predsednik zbora Bojan Vuga.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pred skoraj šestdesetimi leti se je - takrat na Veliko noč, začela zgodba najprej Farnega ognjišča, danes revije Ognjišče, ki je svoj čas izhajala v zelo visoki nakladi. Iz revije se je razvila založniška dejavnost in iz te tudi radijski medij. Po ideji in navdihu te uspešne zgodbe smo vprašali mag. Boža Rustjo, danes urednika revija.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.