Popoldne na Cesti

Škofijska karitas Koper s pomočjo finančnih sredstev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, fundacije FIHO, donacij, občine in lastnih sredstev že 20 let izvaja program Popoldne na Cesti. Njegov namen je izboljšati in obogatiti življenje otrok v starosti od 6 do 15 let, jim omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa ter nuditi brezplačno učno pomoč. V program so vključeni tudi prostovoljci, dijaki srednjih šol in vsi ostali, ki čutijo, da bi radi pomagali. Naša sogovornica je bila Tatjana Rupnik, strokovna vodja programa. 



 

3. 4. 2022
Popoldne na Cesti

Škofijska karitas Koper s pomočjo finančnih sredstev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, fundacije FIHO, donacij, občine in lastnih sredstev že 20 let izvaja program Popoldne na Cesti. Njegov namen je izboljšati in obogatiti življenje otrok v starosti od 6 do 15 let, jim omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa ter nuditi brezplačno učno pomoč. V program so vključeni tudi prostovoljci, dijaki srednjih šol in vsi ostali, ki čutijo, da bi radi pomagali. Naša sogovornica je bila Tatjana Rupnik, strokovna vodja programa. 



 

Petra Stopar

VEČ ...|3. 4. 2022
Popoldne na Cesti

Škofijska karitas Koper s pomočjo finančnih sredstev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, fundacije FIHO, donacij, občine in lastnih sredstev že 20 let izvaja program Popoldne na Cesti. Njegov namen je izboljšati in obogatiti življenje otrok v starosti od 6 do 15 let, jim omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa ter nuditi brezplačno učno pomoč. V program so vključeni tudi prostovoljci, dijaki srednjih šol in vsi ostali, ki čutijo, da bi radi pomagali. Naša sogovornica je bila Tatjana Rupnik, strokovna vodja programa. 



 

Petra Stopar

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

VEČ ...|15. 2. 2026
40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

VEČ ...|1. 2. 2026
Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

VEČ ...|18. 1. 2026
Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

VEČ ...|4. 1. 2026
Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

VEČ ...|21. 12. 2025
Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

VEČ ...|7. 12. 2025
Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

VEČ ...|16. 11. 2025
Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

VEČ ...|2. 11. 2025
Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Karitas

V službi človekovega dostojanstva!

Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.

Maja Morela Čuk

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ... |
Zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan?

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan?

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Radio Ognjišče

svetovanjebranjebralna kulturamladinacionalni dan branja

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ... |
Spravi se z bratom!

Beseda sprava ima več pomenov: Pospraviti, popraviti, izboljšati, delati prav. Morda nas v odnosu s kakšnim bratom čaka veliko nereda, ki ga bomo morali pospraviti ...

Spravi se z bratom!

Beseda sprava ima več pomenov: Pospraviti, popraviti, izboljšati, delati prav. Morda nas v odnosu s kakšnim bratom čaka veliko nereda, ki ga bomo morali pospraviti ...

Tadej Sadar

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče