Podpora volivcev se vse bolj zgoščuje okoli največje vladne in opozicijske stranke, Gibanja Svoboda in SDS, kaže julijska anketa Mediane za POP TV. Če bi bile volitve to nedeljo, bi SDS volilo 22,7 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda pa 18 odstotkov. Ostale stranke ostajajo na podobnih odstotkih kot v preteklosti. O rezultatih ankete smo se pogovarjali s političnim komentatorjem Petrom Meršetom.
Podpora volivcev se vse bolj zgoščuje okoli največje vladne in opozicijske stranke, Gibanja Svoboda in SDS, kaže julijska anketa Mediane za POP TV. Če bi bile volitve to nedeljo, bi SDS volilo 22,7 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda pa 18 odstotkov. Ostale stranke ostajajo na podobnih odstotkih kot v preteklosti. O rezultatih ankete smo se pogovarjali s političnim komentatorjem Petrom Meršetom.
Podpora volivcev se vse bolj zgoščuje okoli največje vladne in opozicijske stranke, Gibanja Svoboda in SDS, kaže julijska anketa Mediane za POP TV. Če bi bile volitve to nedeljo, bi SDS volilo 22,7 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda pa 18 odstotkov. Ostale stranke ostajajo na podobnih odstotkih kot v preteklosti. O rezultatih ankete smo se pogovarjali s političnim komentatorjem Petrom Meršetom.
Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre.
Z gostjo smo se dotaknili aktualnih načrtov ljubljanske mestne občine, ki želi pod ljubljansko tržnico pod pretvezo obnove in namestitve hladilnic zgraditi tudi garažno hišo, kar bi ogrozilo kulturno dediščino, in sicer tako Plečnikove arkade, ljubljansko stolnico kot tudi ostanke frančiškanskega samostana z grobnicami. Že primer gradnje garažne hiše na Kongresnem trgu kaže, da brez poškodb pri takem posegu v prostor ne gre.
Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije.
Banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Združenje bank Slovenije zato priporoča dodatno previdnost in, da v primeru zlorabe to prijavite policiji. O tem smo se pogovarjali z Aleksandro Žibrat, urednica ePublikacij in predstavnico za stike z javnostjo pri Združenju bank Slovenije.
Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.
Ko se enkrat uzakoni samomor na zahtevo, se družba počasi začne navajati na takšen način smrti, je za naš radio nov predlog zakona o prostovoljnem končanju življenja komentiral moralni teolog Gabriel Kavčič. Opozoril je tudi, da takšen zakon bistveno spremeni odnos med bolnikom in zdravnikom.
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
Na Kitajskem so pred petimi leti potrdili prvo smrtno žrtev do takrat neznane bolezni. Poimenovali so jo covid-19. Prerasla je v pandemijo, ki je ustavila svet in po uradnih podatkih zahtevala več kot sedem milijonov življenj. Poklicali smo infektologinjo dr. Matejo Logar. Kako z današnje perspektive gleda na ta pojav?
V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
V Sloveniji se politične stranke že ozirajo proti prihodnjim parlamentarnim volitvam. Leto 2025 bo tako že v znamenju političnega vrenja. Spremljali ga bomo že ob interpelaciji notranjega ministra Boštjana Poklukarja v državnem zboru, zelo verjetno se bo moral v hramu demokracije zagovarjati še kateri od članov vlade. Kakšni bodo ključni izzivi naše države v tem letu ter kako bo soočanje z njimi odvisno od zunanjih vplivov, torej od dogajanja v Evropski uniji in geopolitičnih napetosti po svetu? O vsem tem smo govorili s političnim komentatorjem Martinom Nahtigalom.
Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.
Spomladi bo minilo 80 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. V Aziji in na Pacifiku bodo jubilej zaznamovali ob koncu poletja. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja, mag. Jurija Pavla Emeršiča. Vprašali smo ga, ali je mir postal preveč samoumeven del naše vsakodnevne resničnosti. Ker se zdi, da smo na pragu širšega konflikta, nas je prav tako zanimalo, katere zgodovinske vzporednice s predvojnimi časi ga najbolj skrbijo.
Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.
Že drugo leto so nekaj posebnega jaslice v župniji Škofije. Kot je za naš radio povedala njihova ustvarjala Nataša Lukežič, se je z njimi začela ukvarjati lani, ko je župnik iskal postavljavce. Letos nas v cerkvi Srca Jezusovega čakajo lokalni prizori, Tinjanska cerkev, primorske hiške, tudi morje ... Jaslice na Škofijah nas hkrati spodbujajo tudi k dobrodelnosti, saj se darovi zbirajo za bolne otroke.
Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.
Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. januar 2025 ob 05-ih
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.