Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

Meta Potočnik

info

18. 8. 2022
Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

Meta Potočnik

VEČ ...|18. 8. 2022
Dr. Gabriel Kavčič o primeru odklopa Archieja z aparatov in ugotavljanju možganske smrti

Svet je že nekaj mesecev, predvsem pa v začetku avgusta, pretresala zgodba zdaj že pokojnega Archieja Battersbeeja. Dvanajstletnika je mama 7. aprila našla doma z vezjo okoli vratu, potem ko naj bi domnevno sodeloval v izzivu na družbenih omrežjih, imenovanem »blackout«, v katerem se ljudje dušijo, dokler ne izgubijo zavesti. Fant nikoli ni več prišel k zavesti in zdravniki naj bi ugotovili, da je bil Archie možgansko mrtev. Njegova mati je zdravniško odločitev pravno izpodbijala, sodišče pa je razsodilo v prid zdravnikov in dovolilo odklop fanta z aparatov. Za več pojasnil, kaj to pomeni in kako naj ravnamo kristjani v morebitnih podobnih primerih, smo prosili moralnega teologa Gabriela Kavčiča. 

Meta Potočnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 10. 2022
20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

info rojaki kultura

Informativni prispevki

20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

VEČ ...|5. 10. 2022
20. Koroški kulturni dnevi na Primorskem

Že od leta 1983, torej letos že štiridesetič, v drugi polovici oktobra poteka kulturna izmenjava med rojaki na Koroškem in Primorskem: Koroški kulturni dnevi na Primorskem in Primorski kulturni dnevi na Koroškem. Slednji so bili lani dvajseti po vrsti, letos pa bodo dvajsetič svoje kulturno ustvarjanje na Primorskem predstavili rojaki z avstrijske Koroške. Pri programu sodelujejo: Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slovenska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.  Več nam je povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling.

Matjaž Merljak

info rojaki kultura

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

VEČ ...|30. 9. 2022
V Bosni in Hercegovini tudi po splošnih volitvah ni pričakovati svežega vetra

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika Bosna in Hercegovina

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

info

Informativni prispevki

Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

VEČ ...|23. 9. 2022
Odvetnik Rudi Vouk po pobudi 205-ih

V teh dneh na avstrijskem Koroškem poteka niz prireditev ob 50. obletnici „ortstafelsturma“ - podiranja dvojezičnih tabel, ki je bil najhujši napad na javno dvojezičnost Koroške v povojnem obdobju. Leta 1972 je avstrijska zvezna vlada tedanjega kanclerja Bruna Kreiskega prvič po podpisu Avstrijske državne pogodbe skušala vsaj delno uresničiti pravico dvojezične topografije. Table naj bi dobilo 205 krajev v 36 občinah. Prve so bile postavljene 20. in 21. septembra v občini Hodiše, preden so utegnili postaviti še ostale, so prve že padale, bile uničene in odstranjene. Tako se je prvič v avstrijski 2. republiki zgodilo, da nekega zakona zaradi pritiska javnosti, zaradi protestov razbesnelega nacionalnega dela prebivalstva niso mogli udejanjiti. Do konsenza s postavitvijo 163 dvojezičnih krajevnih napisov leta 2011 je trajalo skoraj 40 let. Ob 50. obletnici ortštafelšturma je 205 osebnosti iz vrst koroških Slovenk in Slovencev podpisalo poziv k vzpostaviti originalne javne dvojezičnosti. Med podpisniki so tudi Florijan Lipuš, Valentin Oman, Bernarda Fink-Inzko, pa tudi vsi trije dosedanji državnozborski poslanci iz vrst slovenske narodne skupnosti Karel Smolle, Angelika Mlinar in Olga Voglauer.

Matjaž Merljak

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

VEČ ...|9. 9. 2022
Videtič o predstavitvi 100 dni dela vlade: Šlo je za demonstracijo moči oblasti

Ob predstavitvi 100 dni vlade včeraj na Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je šlo za demonstracijo moči. Tako meni komentator Miran Videtič. Dodaja, da kakšnih posebnih uspehov v tem času ni bilo, da pa so mediji tisti, ki s pristranskim poročanjem vladi dvigujejo oceno.

Alen Salihović

info pogovor miran videtič vlada

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

info pogovor politika

Informativni prispevki

Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

VEČ ...|8. 9. 2022
Dr. Možina o stotih dneh vlade: Nič velikega ni bilo strojenega

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba obeležuje svoj stoti dan. Koalicijski partnerji, ki so uspehe predstavili v prostorih AGRFT, so zadovoljni z do sedaj opravljenim delom. Ocenjujejo, da je koalicija trdna in deluje usklajeno. Opozicija medtem vladi ob izzivih draginje očita predvsem prepočasno odzivanje. Za komentar prvih sto dni smo vprašali novinarja dr. Jožeta Možino, ki je komentiral tudi predsedniško tekmo. 

Petra Stopar

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

VEČ ...|8. 9. 2022
Uničiti želijo vse, kar je dobro

V luči zadnjih žalitev kristjanov v medijih smo zakonskega in družinskega terapevta dr. Tomaža Erzarja vprašali, kaj posameznike ali skupine žene k takšnemu ravnanju. Kot prvi razlog je navedel, da naj bi bil to po njihovem prepričanju prispevek k bolj odprti, demokratični in kritični družbi. Takšne žalitve in napadi so lahko tudi možnost za nabiranje političnih točk. Te napade pa lahko po Erzarjevih besedah razumemo tudi kot poskus uničiti to, kar je dobrega. »Gre za nekoga, ki v svojem življenju ne sme začutiti, da je kaj dobrega, ne sme videti ničesar dobrega.

Vse mora biti enako: moje življenje in tvoje življenje in seveda take ljudi pa zelo zmoti, če bi v neki stvari začutil, da je nekaj svetega nekaj dobrega in bi to morali seveda razvrednotiti.

Zato ker se v sebi počutijo tako negotove glede tega, ali so dobri ljudje, ali dobrota obstaja, ali smem upati v nekaj dobrega. Če vidijo nekoga, ki to goji, jih seveda to ogrozi. Zato mu poskušajo to vzeti ali pa uničiti ali pa umazati.«

 

Radio Ognjišče

info družba duhovnost info komentar odnosi pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

VEČ ...|7. 9. 2022
Upokojeni diplomat dr. Cerar presenečen nad ostro retoriko srbskega predsednika Vučića

Med Slovenijo in Srbijo se je vnel diplomatski spor. Ob koncu obiska predsednika Slovenije Boruta Pahorja v Beogradu je gostitelj Aleksandar Vučić na Pahorjevo pobudo za uvedbo sankcij proti Rusiji odgovoril, da Rusija nikoli ni kršila suverenosti Srbije, kot je to storila Slovenija. Vučićeva izjava se je nanašala na slovensko priznanje Kosova. Slovenija je zaradi Vučićevih izjav na zagovor poklicala veleposlanico Srbije. O tem sporu in skorajšnjim vrhom Brod-Brioni smo se pogovarjal z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem. 

Alen Salihović

info politika srbija slovenija borut pahor

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

info duhovnost

Informativni prispevki

P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

VEČ ...|1. 9. 2022
P. Robert Bahčič o molitvu za stvarstvo

V Vatikanu so objavili papeževo poslanico za Svetovni dan molitve za ohranjanje stvarstva, ki ga obhajamo 1. septembra. Kaj kot kristjani lahko naredimo za svet v katerem živimo smo vprašali rektorja svetišča Marije Pomagaj na Brezjah, p. Roberta Bahčiča.

Tone Gorjup

info duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 10. 2022
Janez Juhant: Predsedniške volitve, družinski zakonik, RTV

Tokrat je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Govorili smo o predsedniških volitvah, zbiranju referendumskih podpisov pod zakon o RTV, sprejemanju sprememb družinskega zakonika, dotaknili smo se tudi glasu katoličana v družbi nasploh.

Janez Juhant: Predsedniške volitve, družinski zakonik, RTV

Tokrat je bil z nami teolog in filozof dr. Janez Juhant. Govorili smo o predsedniških volitvah, zbiranju referendumskih podpisov pod zakon o RTV, sprejemanju sprememb družinskega zakonika, dotaknili smo se tudi glasu katoličana v družbi nasploh.

Tanja Dominko

politikadružba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2022
Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Vnovična izvolitev senatorke Rojc, državno odlikovanje za p. Krizologa

O 20. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem nam je več povedal poslovodja Krščanske kulturne zveze iz Celovca Martin Kuchling, o fotografskem natečaju Svetovnega slovenskega kongresa smo se pogovarjali s Sonjo Avguštin Čampa, o bralno-risalnem natečaju Rafaelove družbe pa z Anamarijo Rajk. Slišali ste še o državnem odlikovanju za slovenskega duhovnika v New Yorku, p. Krizloga, Martina Cimermana, oddajo pa smo začeli z novico o vnovični izvolitvi rojakinje Tatjane Rojc v rimski senat. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|6. 10. 2022
Delo detektiva danes

V Svetovalnici smo gostili detektivko Bernardo Škrabar Damnjanovič. Notranje kraje v podjetjih, odtekanje informacij, neupravičeni potni stroški in bolniške ... ter preiskave številnih drugih nepravilnosti. Kdaj je čas, da v zgodbo vstopi detektiv?

Delo detektiva danes

V Svetovalnici smo gostili detektivko Bernardo Škrabar Damnjanovič. Notranje kraje v podjetjih, odtekanje informacij, neupravičeni potni stroški in bolniške ... ter preiskave številnih drugih nepravilnosti. Kdaj je čas, da v zgodbo vstopi detektiv?

Tanja Dominko

svetovanjedružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|4. 10. 2022
Kameleon, najhitrejša žival

Naslov malgaške pravljice ne korenini le v domišljiji. V daljni zgodovini so bili kameleoni menda res veliko veliko večji kot danes. Pa manj barviti tudi. Kaj se je zgodilo, da je danes drugače? Naj izdamo, da je imela pomembno vlogo pri spremembah ošabnost. Več pa v pravljici, ki čaka na vašo pozornost.

Kameleon, najhitrejša žival

Naslov malgaške pravljice ne korenini le v domišljiji. V daljni zgodovini so bili kameleoni menda res veliko veliko večji kot danes. Pa manj barviti tudi. Kaj se je zgodilo, da je danes drugače? Naj izdamo, da je imela pomembno vlogo pri spremembah ošabnost. Več pa v pravljici, ki čaka na vašo pozornost.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Komentar tedna

VEČ ...|30. 9. 2022
Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant: Pogum in poštenost

Težko sprejemamo, da se kljub dva tisoč letni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanja, trgovanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje je, da država Slovenija, prepletena z lovkami preteklosti, po 30 letih uradno kot oblast sistematično podpira táko izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant

komentar

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|6. 10. 2022
374. oddaja

Prodajalka cvetja - Beti Jurković, Gli occhi miei – Wilma Goich, Cinderella Rockefella - Esther And Abi Ofarim, Ti si tisti - Metka Štok in Snežka Vavpetič, Lété Indien – Joe Dassin, Life itself will let you know – Anthony Quinn & Charlie, Zakaj - Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Gazi dragi srce moje - Gabi Novak, Superstart – Carpenters, Meni je vseeno – Alenka Pinterič, Ich liebe das Leben - Vicky Lenadros, Miracle of the Rosary - Elvis Presley …  

374. oddaja

Prodajalka cvetja - Beti Jurković, Gli occhi miei – Wilma Goich, Cinderella Rockefella - Esther And Abi Ofarim, Ti si tisti - Metka Štok in Snežka Vavpetič, Lété Indien – Joe Dassin, Life itself will let you know – Anthony Quinn & Charlie, Zakaj - Lado Leskovar in Aleš Gnamuš, Gazi dragi srce moje - Gabi Novak, Superstart – Carpenters, Meni je vseeno – Alenka Pinterič, Ich liebe das Leben - Vicky Lenadros, Miracle of the Rosary - Elvis Presley …  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|6. 10. 2022
Viljem Gogala

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z uspešno (celo mednarodno) kariero, nekdanji novinar dnevnika Delo, nenadoma zapusti vse in se odpravi na pot. Sam, peš in brez denarja, v nahrbtniku pa ima le rezervne hlače, majico in spodnje perilo. Prehodi vse stare romarske poti v Evropi in obišče tudi Jeruzalem. 

Odlomek iz knjige: Pomirjajoč zven njegove piščali me je uspaval. Ob njenih, oddaljujočih se zvokih, sem se preselil nazaj v svet sanj.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem na oltarju našel Sveto pismo, si ga odprl in si prebral odlomek o Jakobu:
In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel. Poln strahu je dejal: Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega kot hiša Božja in to so vrata nebeška!

Viljem Gogala

Viljem Gogala, magister sociologije in pravnik z uspešno (celo mednarodno) kariero, nekdanji novinar dnevnika Delo, nenadoma zapusti vse in se odpravi na pot. Sam, peš in brez denarja, v nahrbtniku pa ima le rezervne hlače, majico in spodnje perilo. Prehodi vse stare romarske poti v Evropi in obišče tudi Jeruzalem. 

Odlomek iz knjige: Pomirjajoč zven njegove piščali me je uspaval. Ob njenih, oddaljujočih se zvokih, sem se preselil nazaj v svet sanj.
Ko sem se zjutraj zbudil, sem na oltarju našel Sveto pismo, si ga odprl in si prebral odlomek o Jakobu:
In Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz tega nisem vedel. Poln strahu je dejal: Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega kot hiša Božja in to so vrata nebeška!

Nataša Ličen

družbaduhovnostpogovorodnosivzgojakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 10. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2022
V Mariboru Zapuščina Janka Messnerja - V Clevelandu Slovenski dnevi

V Mariboru Zapuščina Janka Messnerja - V Clevelandu Slovenski dnevi

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm