Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Tanja Dominko

info duhovnost mladi odnosi

2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Tanja Dominko

VEČ ...|2. 6. 2022
Vtisi udeležencev z romanja po Franciji

Romarji, ki so se za pot v Francijo odločili prek Radia Ognjišče in agencije Aritours, so bili navdušeni, pravijo, da se bodo gotovo še kdaj pridružili. 

Tanja Dominko

infoduhovnostmladiodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2023
Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

info sprava kočevski rog Andrej saje družba duhovnost politika

Informativni prispevki

Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

VEČ ...|4. 6. 2023
Pridiga predsednik SŠK in novomeškega škofa Andreja Sajeta v Kočevskem rogu

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre!

Zbrali smo se pri obletni sveti maši v Rogu za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja, ki se na tem mestu obhaja že od leta 1990, ko je prvo spravno evharistično daritev ob več deset tisoč vernikih daroval takratni ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar (1920–2007). Lepo pozdravljam vse sorodnike pobitih in predstavnike Nove slovenske zaveze kot organizatorja današnje svečanosti. Pozdravljam predstavnike družbeno-političnega življenja in vse, ki dobro v srcu mislite in ste z vero in zaupanjem prišli na ta kraj krutih zločinov in bridkega spomina. 

Namen vsakoletnega srečanja je molitev za pokojne ter spravo in odpuščanje v slovenskem narodu. Na ta kraj kalvarije mnogih pobitih romamo že več kot tri desetletja, da bi se v molitvi spominjali vseh, ki so bili leta 1945 vrnjeni z avstrijske Koroške in zverinsko umorjeni. V molitev vključujemo tudi vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, ki počivajo na več kot 700 krajih po slovenski zemlji. Verujoči čutimo posebno skrb in dolžnost, da vztrajamo v molitvi za spravo med nami ter prosimo, da se grozote vojne ne bi nikoli več ponovile. 

Sprava in odpuščanje sta Božje delo, ki pa ju ni mogoče udejanjiti brez človekovega sodelovanja in odpovedi zlu. Za to je potrebna odločitev, stalen napor in sodelovanje vseh. Ko sem pokojnega duhovnika Janeza Zdešarja (1926–2013), ki je po čudežu ušel s Teharij in preživel, vprašal, kako to, da tako neobremenjeno in brez sovraštva govori o svoji zgodbi rešitve, mi je odvrnil. »Svojim krvnikom sem odpustil. Ne bi mogel živeti s sovraštvom v srcu. Bog mi je dal milost odpuščánjaNikogar ne sovražim; s tistimi, ki so mi stregli po življenju, sem se pripravljen srečati«

Molitev za spravo morajo nujno spremljati dejanja ugotovitve zgodovinskih dejstev in poprave krivic. Pravičnosti ni mogoče doseči brez obsodbe zločinov in dostojnega pokopa posmrtnih ostankov izkopanih žrtev, ki imajo naravno pravico do groba in imena. Za to so odgovorne pristojne državne službe in posamezniki. Prosim jih in pozivam, da opravijo ta civilizacijska dejanja, ki izhajajo iz spoštovanja do sleherne človeške osebe, ne glede na njihovo politično prepričanje, vero ali raso. Pred kratkim je Vlada RS ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, vendar nam spomina na žrtve in krivice ni mogoče odvzeti ali ga ukiniti. Ovrednotenje preteklosti je stvar duhovne higiene. Brez spomina ne bomo mogli naprej in tudi ne bomo zdravo rasli kot narodna in državna skupnost. 

Čeprav Katoliška Cerkev kot verska skupnost v spravnem procesu ni partner državi, saj so bili verni katoličani dejavni na eni in drugi strani, ima moralno dolžnost opozoriti na nepravičnost in krivice, ki izhajajo iz oviranja in zavlačevanja ter omalovaževanja žrtev ter njihove pravice do pokopa in groba. Na to so opozarjali že moji predhodniki na tem mestu, še posebej nadškof Šuštar, ki si je za spravo močno prizadeval. 

Evangelij nas zavezuje k resnici in ljubezni do vseh brez izjeme, vendar pa ljubezen do zatiralca ne pomeni soglasja z njegovimi dejanji, poudarja papež Frančišek. Odpúščati ne pomeni dopuščati zlih dejanj in maličenja človekovega dostojanstva. Odpuščánje tudi ne vsebuje pozabe. Ker je odpuščánje Božje delo in zastonjsko dejanje, lahko odpustimo tudi tistemu, ki se kesanju upira in za odpuščánje ni sposoben prositi, kar sem na konkretnem primeru osebno doživel pri že omenjenem duhovniku Zdešarju. Odpústil je vsem, ki mu niso odpustili in so do njega še vedno gojili sovraštvo. Pot v prihodnost je pogojena z odpovedjo maščevanju ter z iskanjem resnice in pravičnosti za vse.

Sprava je osebno dejanje in je ni mogoče zapovedati z ukazom. Zanjo se je treba odločiti in si vztrajno prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav so bile krivice storjene na obeh straneh, je treba priznati, da je breme njihove krivde različno. Krivic posameznikov na eni in strukturnega nasilja oblasti na drugi strani med seboj ni mogoče primerjati. Papež Frančišek zelo jasno poudari, da nasilja državnih struktur in oblasti ne moremo primerjati z nasiljem skupin (prim. Frančišek, Vsi smo bratje, Ljubljana, Družina 2020; CD 165; 237–257). 

V preteklem letu smo bili priča izkopu več kot 3200 žrtev izpod Macesnove gorice v naši neposredni bližini. Vsem, ki so izvedli obsežna dela in vztrajali kljub neugodnim okoliščinam in oviram, izražam hvaležnost. Posmrtni ostanki žrtev nasilja čakajo na pokop. To jamo sem osebno skupaj s še nekaterimi drugimi obiskal 28. septembra 2022 ob izkopavanju posmrtnih ostankov zadnjih dvajsetih oseb. Te osebe so namreč preživele padec v jamo in so se zatekle v stranski rov, iz katerega pa ni bilo izhoda. Tam so umrle od lakote. Ob okostjih so bili rožni venci, svetinjice in križci. V roke sem vzel svetinjico s podobo Trsatske Matere Božje. Arheologi so za trenutek prekinili delo. Zmolili smo očenaš za vse pokojne in za spravo. Ob mislih na mučenje in trpljenje smo bili globoko pretreseni! Besede v grlu so nam zastale. 

Zunaj so nas šokirale neštete posode zbranih okostij, ki jih je bilo za več kontejnerjev in tovornjakov. Sprašujem se, kako je mogoče, da človek lahko postane takšna zverina, da brez očitkov vesti ubija ter se teh dejanj kasneje ne sramuje niti jih ne obžaluje. Zakaj pri nas do danes nismo uspeli priti do skupnega dogovora, kje bodo te žrtve dostojno pokopane? Čemu se nekateri bojijo kosti pokojnih in jih je strah posmrtnih ostankov izpred 78. let? Čemú ne dopustijo, da bi se pobiti pokopali na ustrezen in dostojen kraj spomina? Kot najustreznejše mesto za to vidimo ljubljansko osrednje pokopališče na Žalah, kjer so že pokopane druge žrtve vojn in vojaki različnih narodnosti. Tudi okupatorski vojaki. 

Danes smo v prvem berilu zaradi moči podob in simbolov slišali enega najbolj znanih odlomkov iz preroka Ezekiela (37,1–14). Bog je življenje in zato lahko premaga smrt, predvsem smrt duha, sprijaznjenost z bolečino, temo, ki nastane, ko upanje odpove. Bog preroku pokaže dolino, polno pobeljenih kosti, simbol najgloblje zakoreninjenega strahu v človeku, to je dokončne smrti, iz katere ni predstavljive vrnitve. Božja moč je zmožna obrniti čas in namesto raztelešenja pokazati fizično obnovo udov, vse do popolne obnove telesa. 

Tudi mi smo se zbrali v tem trdnem upanju in neomajni veri, da umrli na tem mestu živijo v Bogu. Naj nam živim izprosijo mir, da bi zaživeli med seboj v sožitju in sodelovanju. Amen.

 

Msgr. dr. Andrej Saje,
novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference 

Vatican News

info sprava kočevski rog Andrej saje družba duhovnost politika

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2023
Govor tajnika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika v Kočevskem rogu

Do nekaterih potez aktualne politike je bil v Kočevskem rogu precej kritičen tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik

Govor tajnika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika v Kočevskem rogu

Do nekaterih potez aktualne politike je bil v Kočevskem rogu precej kritičen tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik

info kočevski rog peter sušnik spomin politika komentar družba

Informativni prispevki

Govor tajnika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika v Kočevskem rogu

Do nekaterih potez aktualne politike je bil v Kočevskem rogu precej kritičen tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik

VEČ ...|4. 6. 2023
Govor tajnika Nove Slovenske zaveze Petra Sušnika v Kočevskem rogu

Do nekaterih potez aktualne politike je bil v Kočevskem rogu precej kritičen tajnik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik

Vatican News

info kočevski rog peter sušnik spomin politika komentar družba

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 6. 2023
Govor profesorja dr. Andreja Finka v Kočevskem rogu

Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej, je dejal.

Govor profesorja dr. Andreja Finka v Kočevskem rogu

Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej, je dejal.

info kočevski rog Andrej fink spomin politika komentar družba

Informativni prispevki

Govor profesorja dr. Andreja Finka v Kočevskem rogu

Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej, je dejal.

VEČ ...|4. 6. 2023
Govor profesorja dr. Andreja Finka v Kočevskem rogu

Po maši je sledil kulturni program Nove slovenske zaveze, v okviru katerega je zbrane nagovoril pravnik Andrej Fink. Poudaril je, da so bili povojni poboji sad človeške podlosti ter nekaterih združb in ljudi z imeni in priimki. Osebno je bilo že vse gorje odpuščeno. Osebnih krivcev danes tudi ni več, vendar iz nadnaravnega, družbenega, državnega vidika ne more biti vse kar tako pozabljeno, kot da se ni nič zgodilo. Nerazčiščena preteklost bremeni sedanjost in ji onemogoča zdravo pot naprej, je dejal.

Vatican News

info kočevski rog Andrej fink spomin politika komentar družba

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 6. 2023
Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

info balkan mir religija

Informativni prispevki

Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

VEČ ...|1. 6. 2023
Novinarska konferenca o Forumu za dialog in mir na Balkanu in v Evropi

V Kopru je bila danes novinarska konferenca pred Forumom za dialog in mir v Evropi in na Balkanu. Da je vse nared za srečanje so povedali koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf, sociolog in promotor dialoga med verstvi Silvester Gabršček, koprski stolni župnik Primož Krečič in Aleks Birsa Jogan, ki je predstavil programa za mlade.

Radio Ognjišče

info balkan mir religija

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2023
Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

info

Informativni prispevki

Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

VEČ ...|30. 5. 2023
Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2023
Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

info politika anže logar družba info komentar domovina peter merše

Informativni prispevki

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

VEČ ...|30. 5. 2023
Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Alen Salihović

info politika anže logar družba info komentar domovina peter merše

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 5. 2023
Janša po ukinitvi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma

V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.

Janša po ukinitvi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma

V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.

info družba info politika pogovor

Informativni prispevki

Janša po ukinitvi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma

V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.

VEČ ...|19. 5. 2023
Janša po ukinitvi Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma

V Slovenskih medijih še naprej odmeva vladna ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma, napoved o zamenjavi devetih članov programskega sveta RTV Slovenija in odziv prvaka SDS Janeza Janše na to odločitev. Pogovor z njim je pripravil Marcel Krek.

Radio Ognjišče

info družba info politika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 5. 2023
Vlasta Doležal Rus – nagovor na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega na

Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

Vlasta Doležal Rus – nagovor na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega na

Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

info vlasta doležal rus komunizem družba

Informativni prispevki

Vlasta Doležal Rus – nagovor na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega na

Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

VEČ ...|17. 5. 2023
Vlasta Doležal Rus – nagovor na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega na

Objavljamo govor predsednice CI Prebudimo Slovenijo Vlaste Dolžal Rus na spominski slovesnosti za žrtve komunističnega nasilja

Radio Ognjišče

info vlasta doležal rus komunizem družba

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|30. 5. 2023
Marta Jerebič: Svobodna iniciativa v s(S)vobodi

Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …

Marta Jerebič: Svobodna iniciativa v s(S)vobodi

Naj najprej povem, da ta komentar ni naročen, ne plačan ali karkoli drugega. V zadnjem času sem tudi sama izkusila, kaj pomenijo dolge čakalne vrste v zdravstvu. Za fizioterapijo, ki jo načeloma potrebuješ takoj, sem s stopnjo zelo hitro datum dobila čez tri mesece …

Marta Jerebič

komentardružbazdravstvopolitika

Pogovor o

VEČ ...|31. 5. 2023
Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Lucija Firbas o spletnem vplivništu

V tokratni oddaji smo se pogovarjali o spletnem vplivništvu. Kaj to je in kakšne so njegove pasti? Spletno vplivništvo kot poklic in kot prostočasna dejavnost. Prisluhnili ste lahko poglobljenemu pogovoru z Lucijo Firbas - katoličanko, ženo in mamo štirih otrok, ki delček svojega življenja deli tudi na instagramu z nekaj več kot 3000 sledilci. 

Manca Hribar

politikaživljenjespletdružbena omrežja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 6. 2023
Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Dr. Janez Juhant o razgreti družbeni sferi in pomanjkanju dialoga

V oddaji smo gostili dr. Janeza Juhanta, zaslužnega profesorja in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o vse bolj razgreti družbeni sferi, o pomanjkanju dialoga na politični ravni in o ukrepih, ki obujajo spomine na stare čase.

Tanja Dominko

politikadružba

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Duhovna misel

VEČ ...|6. 6. 2023
Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|6. 6. 2023
Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|6. 6. 2023
Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Jaz pa vam pravim

Slišali ste, da je bilo starim rečeno … Jaz pa vam pravim (Matejev evangelij 5, 21-47).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|6. 6. 2023
Žalostni del dne 6. 6.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Žalostni del dne 6. 6.

Molile so redovnice - Šolske sestre de Notre Dame.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|6. 6. 2023
Sv. Bertrand

O čem bova pa midva pokramljala? Morda o nepotizmu? No, ne čisto v klasičnem smislu, morda bolj o zvezah …

Sv. Bertrand

O čem bova pa midva pokramljala? Morda o nepotizmu? No, ne čisto v klasičnem smislu, morda bolj o zvezah …

Gregor Čušin

duhovnostspomin