V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
Ni meje za dobre ideje
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let
Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Ni meje za dobre ideje
Zala Ban, štirinajstletnica, je zmagovalka ustvarjalnega natečaja Ustvari pokal za Planico v letu 2025. Izbrana je bila med kar osemsto ostalimi predlogi mladih ustvarjalcev. Zmagala je risba Zlati (po)let
Na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav je prispelo več kot 800 risb mladih avtorjev iz vse Slovenije. Za obisk največjega slovenskega športnega praznika, ki dolino pod Poncami prevetri na zadnji konec tedna v marcu, so se otroci in mladostniki že tretjič zapored potegovali s sodelovanjem na natečaju »Ustvari pokal za Planico 7.« Bogato okrašen podstavek s podobami Planik, vzpenjajoča se zavita skakalnica in (po)let čaplje so ključni elementi risbe, ki jo je na ustvarjalni natečaj Skupine Triglav oddala devetošolka iz Šentvida nad Ljubljano. Njihova povezanost z neokrnjeno naravo doline pod Poncami je bila razlog, ki je prepričal komisijo, da bo prav po tej risbi ustvarjen pravi pokal za zmagovalca Planice 7. Na podlagi risbe, ki jo je izbrala komisija, je ob pomoči Jerneja Verbuca iz lesa pripravljen tudi pravi pokal za skakalca, ki je v Planici v sedmih uradnih serijah osvojil najvišje število točk. neta Čufarja iz Ljubljane ter OŠ Gornja Radgona, OŠ Ljubečna in OŠ Šmartno pri Litiji.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Ni meje za dobre ideje
Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.
Ni meje za dobre ideje
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Ni meje za dobre ideje
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih.
Ni meje za dobre ideje
Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.
Slovencem po svetu in domovini
Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Moja generacija
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Neki kralj je imel v službi dvornega norčka, ki mu je napolnjeval dneve s šalami in domislicami. Nekega dne...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.