Is podcast
Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji. V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza.
izobraževanje podjetništvo okolje družba otroci svetovanje vzgoja narava
Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji. V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza.
Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji. V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza.
izobraževanjepodjetništvookoljedružbaotrocisvetovanjevzgojanarava
Ni meje za dobre ideje
V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.
Ni meje za dobre ideje
V Portorožu so sredi avgusta pripravili izobraževalni Tabor za mlade o informacijski varnosti, s tem so jih pripravljali za sodelovanje na Evropskem tekmovanju iz kibernetske varnosti septembra 2022 na Dunaju. Ideja je spodbuditi mlade k poklicnemu usmerjanju na področju kibernetske varnosti in jih s tem uvesti v karierne priložnosti, saj strovnjakov s tega področja primanjkuje. Govorili smo z Gregorjem Spagnolo.
Ni meje za dobre ideje
Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav.
Ni meje za dobre ideje
Poleg plastičnih odpadkov so onesnaževalci morij in oceanov tudi ribiške mreže, ki jih letno zavržemo približno 640 tisoč ton. V velenjski Skazi, kjer se že leta posvečajo problematiki odpadkov, so izdelali najnovejšo generacijo svojega večkrat nagrajenega kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko 2. Ta je poseben zato, ker je narejen iz odpadnih ribiških mrež. Predstavil ga je izvršni direktor podjeta Skaza dr. Robert Agnič, ki vodi tudi oddelek razvoja in raziskav.
Ni meje za dobre ideje
Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi. Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom.
Ni meje za dobre ideje
Na Inštitutu za celulozo in papir že vrsto let raziskujejo inovativno idejo, kako invazivne rastline, namesto, da bi jih le uničevali, umestiti v krožno gospodarstvo. Prišli so na izvrstno idejo, da bi iz njih izdelovali papir in začeli so se poizkusi. Pogovarjali smo se z direktorjem Inštituta, dr. Davidom Ravnjakom.
Ni meje za dobre ideje
Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov. Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu.
Ni meje za dobre ideje
Dobrodelno kolesarjenje Matjaža Hribljana je namenjeno osveščanju o eni najtežjih nevroloških bolezni Amiotrofični lateralni sklerozi, ki lahko prizadene vsakogar in je hitro napredujoča. Mlad cestni kolesar je začel svojo pot v Cerknici in je prekolesaril vse slovenske občini, 212, ter kolesarsko turo po trinajstih dneh sklenil v Postojni. Odbor za ALS deluje v sklopu Društva distrofikov. Ves svoj prosti čas Matjaž namenja kolesarjenju in svoje bogate izkušnje deli v vlogih na svoji FB strani in YT kanalu.
Ni meje za dobre ideje
Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.
Ni meje za dobre ideje
Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.
Ni meje za dobre ideje
Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.
Ni meje za dobre ideje
Stalno predstavništvo Slovenije pri ZN v New Yorku in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI) sta organizirala stranski dogodek na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni za trajnostni razvoj (HLPF 2022). Na dogodku sta bila predstavljena tudi nov razpis IRCAI 2022 TOP 100, mednarodni seznam rešitev umetne inteligence na področju ciljev trajnostnega razvoja, ter predlog novega UNESCO okvirja za inovacije v umetni inteligenci. Pogovarjali smo se z Mihajelo Črnko. Seznam stotih projektov, ki rešujejo probleme, povezane s sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov z uporabo umetne inteligence, iz vseh petih geografskih regij: Afrike, Evrope in Amerike, Azije in Pacifika ter Bližnjega vzhoda. To so uporabne rešitve, ki lahko verodostojno rešijo problem v resničnem življenju v razvoju s premišljenim poudarkom na etiki.
Ni meje za dobre ideje
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
Ni meje za dobre ideje
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je od petega do osmega julija odvil 17. Evropski kongres psihologov (ECP)z naslovom Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost. Organiziralo ga je Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sodelovali so psihologi in strokovnjaki sorodnih področij iz vsega sveta. Cilj ECP 2022 je bil zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije, glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu. Glede na raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši. Pogovarjali smo se z dr. Mojco Juriševič, predsednico znanstveno-programskega odbora.
Ni meje za dobre ideje
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in kuharski mojster.
Ni meje za dobre ideje
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je po dveh letih premora podelila mojstrske diplome dvestopetnajstim novim mojstricam in mojstrom kar treh generacij. Zbornica že od leta 2000 skrbi, da mojstrstvo ne zamre ter da se vez med tradicijo in prihodnostjo ne pretrga. Novodobne mojstrice in mojstri združujejo tradicionalne veščine in znanja s sodobnimi tehnologijami ter pristopi v obrtnih dejavnostih, kar jim zagotavlja boljše priložnosti za zaposljivost v izbranem poklicu, podjetjem pa konkurenčno prednost v posamezni dejavnosti. Govorili smo s predsednikom Obrtno - podjetniške zbornice Brankom Mehom. Med novimi mojstri je daleč največ mojstrov strojnih instalacij, sledijo jim mojstri avtomehaniki in elektroinštalaterski mojstri, tesarski mojstri, zidarski mojstri, mojstri kleparji-krovci, frizerske mojstrice, slikopleskarski mojstri in čebelarski mojstri, po nekaj predstavnikov je avtokleparskih mojstrov, mojstrov preoblikovalcev kovin, pekovskih mojstrov, avtoličarskih mojstrov in pečarskih mojstrov, diplome pa so prejeli tudi mojster elektronik, mojster oblikovalec kovin, mojster telekomunikacij, fotografski mojster, kamnoseški mojster, mojster polagalec keramičnih oblog, vrtnarski mojster in kuharski mojster.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Za življenje
Pozorno in zbrano se je treba približati soljudem, to je začetek kulture miru, je v pogovoru dejala Alenka Rebula. Nasprotje je raztresenost. Kako živeti kulturo miru in še pred tem, kako se je učimo in jo predajamo drugim, je cikel oddaj, ki jih sooblikujemo z Alenko. V pogovorih se zrcalijo aktualna doživljanja kot močno gradivo Dežele Vere vase, ki je plod sodelovanja Alenke in Josipe Prebeg.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. avgust 2022 ob 05-ih
Globine
Tokrat smo pripravili mozaične Globine, ki so sestavljene iz krajših odlomkov preteklih oddaj. V njih smo se dotaknili raznolikih tem: od upanja in zaupanja, spremljanja na poti duhovniškega poslanstva do vprašanja, kdo so angeli ter kakšna je vloga ženske v Cerkvi. Z nami so bili zanimivi sogovorniki: dr. Janez Vodičar, Peter Kokotec, dr. Marjan Turnšek, br. Luka Modic, s. Romana Kocjančič, dr. Roman Globokar in Jože Plut.
Kmetijska oddaja
V pogovoru smo se dotaknii najbolj aktulanih tem s področij, ki jih pokriva.
Slovencem po svetu in domovini
To poletje so bili v Sloveniji maturantje iz Argentine, Rast 51 in gledališka skupina iz Pristave v Buenos Airesu. Slednji so v šestih krajih uprizirili predstavo Jeklene magnolije. Naši sogovorniki so bili: režiserka Maruča Zurc, Miloš Mavrič, Adrian Gaser, Andrejka Puntar, Viki Selan in Erika Čeč.
Ritem srca
Tokrat smo se posvetili novemu albumu TobyMac-a, ki nosi pomenljiv naslov: Life After Death – Življenje po smrti. Pomenljiv pa zato, ker je oktobra 2019 v starosti 21 let umrl njegov najstarejši sin Truett. TobyMac pravi, da je tako novi album nekakšna pot: iz žalovanja v svetlobo upanja in vere – tudi v ponovno snidenje s pokojnim sinom.
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.
Petkov večer
V Petkovem večeru so zvenele uspešnice bratov Avsenik. Gostili smo Saša Avsenika, predstavili prihajajoči Festival Avsenik in kramljali o lepoti glasbe, bogastvu izročila in izjemnem delu predhodnikov, ki so tlakovali pot, ki je bleščeča še danes.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.