Is podcast Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne Is podcast
Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

Bogdan Vidmar

komentar

26. 10. 2023
Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

Bogdan Vidmar

VEČ ...|26. 10. 2023
Bogdan Vidmar: Nikoli več vojne

V današnji oddaji razpravljamo o nevarnosti Tretje svetovne vojne, odnosu med Hamasom in Izraelom ter kako pomagati prebivalcem Gaze. Zaskrbljeni smo zaradi biased medijskega poročanja in podpore Evrope Hamasu. Poudarjamo pomen Jeruzalema za mir.

Bogdan Vidmar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|29. 2. 2024
Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

komentar

Komentar Družina

Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

VEČ ...|29. 2. 2024
Rok Blažič: Okolje ali gospodarstvo?

Citat: Cerkev je odgovorna za stvarstvo in mora to odgovornost uveljavljati tudi javno.

Rok Blažič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|22. 2. 2024
Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

komentar

Komentar Družina

Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

VEČ ...|22. 2. 2024
Milan Knep: Kaj ima Slovenija z Borussio?

»Ljudje pa se hranijo s sledenjem umetno ustvarjenemu kaosu na površini, pod katero vse poteka po zakonitostih mafijske logike.

Milan Knep

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

komentar

Komentar Družina

s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

VEČ ...|15. 2. 2024
s. Magda Burger: »Pa saj nima nič na sebi!«

Letošnji katehetski simpozij z naslovom Človekova identiteta, sodobna družba in kateheza zaokroža sklop izobraževanj s področja ideologije teorije spola. Slednja tako kot sleparja današnjemu človeku obljublja raj na zemlji, če bo le sledil idejam hitre rešitve iz krize iskanja odgovorov na temeljna vprašanja človekovega bivanja.

s. Magda Burger

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|8. 2. 2024
Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

komentar

Komentar Družina

Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

VEČ ...|8. 2. 2024
Spoštuj očeta in mater

Trenutni pristopi k urejanju skrbi za starejše in drugih ranljivih oseb naše družbe so pomanjkljivi in s tem nezadostni. Kot družba moramo za to področje prispevati več. 

Andrej Štesl

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|1. 2. 2024
Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

komentar

Komentar Družina

Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

VEČ ...|1. 2. 2024
Janez Šamperl: Žari

Zelo težko je premagoval stopnice, a njegov obraz je odseval neko osrečujočo mistično veselje in radost. Njegove besede so bile tako preproste, da so segale v srce. Slišati je bilo, kot da govori samo enemu, poslušalo pa ga nas je več kot dvesto. 

Janez Šamperl

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|25. 1. 2024
Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

komentar

Komentar Družina

Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

VEČ ...|25. 1. 2024
Jurij Paljk: Ne smemo se bati napisati, da imamo Cerkev radi; (str. 5)

Bodimo iskreni in tudi povejmo, da nismo svetniki, a se trudimo slediti evangeliju.


 

Jurij Paljk

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|18. 1. 2024
Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja

Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja

komentar

Komentar Družina

Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja
VEČ ...|18. 1. 2024
Urša Cankar Soares: Četverčki, čudež življenja

Urša Cankar Soares:

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|11. 1. 2024
Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

komentar

Komentar Družina

Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

VEČ ...|11. 1. 2024
Jožica Ličen: »Naj poklic rablja ne obstaja več«

Kot najstnica si nisem mogla predstavljati, da bi imela očeta ali fanta, ki bi v zvezi s tem počel karkoli, pa čeprav bi samo priključil električni stol.

Jožica Ličen

komentar

Komentar Družina

Jožica Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 2. 2024
Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Umor Alekseja Navalnega in pomen njegovega zgleda

Več kot teden dni po umoru ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so njegovo truplo vendarle izročili njegovi materi. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj popoldne smo se ustavili ob pogledu na tega izjemnega borca za drugačno Rusijo, pa tudi ob volitvah v Belorusiji in prihajajočih volitvah v Rusiji. Naš gost je bil zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver.

Robert Božič

politika

Komentar tedna

VEČ ...|1. 3. 2024
Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Matej Cepin: Ste tudi vi nezadovoljni z našimi voditelji?

Predstavljajmo si vesoljce, ki z vesoljsko ladjo pristanejo v Sloveniji, denimo pred kakšnimi 15 leti. Vesoljce zato, da ne bodo politično opredeljeni. Če bi nas ti vesoljci opazovali skozi zadnjih 15 let, bi dejali: »Ta narod nikdar ni zadovoljen s svojimi voditelji. Enega razglasijo za neodločnega in ga imenujejo kar Cmerar, drugega za diktatorja in proti njemu vsak petek kolesarijo, iz tretjega se delajo norca, ker v kritičnem trenutku vrže puško v koruzo, vmes se znajde še kakšna dama, ki je prav zares ni nihče nikoli izvolil, še posebej v zadnjem času pa se nerešeni problemi kar kopičijo in kopičijo. Nezadovoljstvo z voditelji v Sloveniji je zadnjih 15 let že neznosno …

Radio Ognjišče

komentardružbaSlovenija

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 3. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|1. 3. 2024
20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

20 let astronomskega društva Polaris

Pogled smo usmerili v nočno nebo usmerili s pomočjo gostov iz astronomskega društva Polaris. Z Jernejem Švajgerjem in Davorinom Juračem smo se pogovarjali o začetkih društva na Prevaljah pred dvajsetimi leti in tudi o nedavnem odprtju observatorija na plezalnem centru.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljenočno neboobservatorij

Mladoskop

VEČ ...|1. 3. 2024
Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Muzikal Odraščanje

Lara Kerznar je avtorica muzikala Odraščanje, ki so ga premierno predstavili na Gimnaziji Celje - Center. Zgodba o ljubezni, prijateljstvu, odnosu med mladimi in starši ter o težavah odraščanja. 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 3. 2024
Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Kaj Slovenci pričakujejo od novega škofa?

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojaki