Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?
Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …
A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!
Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega.
VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?
Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …
A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!
Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega.
Komentar Družina
VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Solze in upanje
Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.
Komentar Družina
Bogomir Štefanič: Solze in upanje
Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.
VEČ ...|26. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Peter Tomažič: Vse se konča in začne z odnosi
Vsaka še tako težka stiska je lahko rešljiva, včasih traja leta, včasih se samo dovolj olajša, da z njo živimo, veliko pa se jih lahko zelo dobro razreši. In rešitev za rane iz odnosov in zasvojenosti so zopet samo dobri odnosi in dobre navade. Post je priložnost za korak k človeku, kot nas vabi letošnja preventivna akcija 40 dni brez alkohola.
Komentar Družina
Peter Tomažič: Vse se konča in začne z odnosi
Vsaka še tako težka stiska je lahko rešljiva, včasih traja leta, včasih se samo dovolj olajša, da z njo živimo, veliko pa se jih lahko zelo dobro razreši. In rešitev za rane iz odnosov in zasvojenosti so zopet samo dobri odnosi in dobre navade. Post je priložnost za korak k človeku, kot nas vabi letošnja preventivna akcija 40 dni brez alkohola.
VEČ ...|19. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?
Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?
Komentar Družina
Alojz Snoj: Nam je mar za prihodnost domovine?
Letošnje volitve bodo ene najpomembnejših, najbolj usodnih v zgodovini naše mlade države. Se zavedamo resnosti tega trenutka, pomembnosti vsakega glasu? Ali pa nam ni mar za prihodnost naše domovine?
VEČ ...|12. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
Komentar Družina
Tadeja Petrovčič Jerina: Kdo si pa ti?
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
VEČ ...|5. 2. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Komentar Družina
s. Mojca Šimenc: Posvečeno življenje je nekaj zelo živega
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
VEČ ...|29. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
Komentar Družina
Andrej Saje: Potrjeni v veri in okrepljeni v upanju
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
VEČ ...|22. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Komentar Družina
dr. Bogdan Dolenc: Ali je papež Leon XIV. človek edinosti?
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
VEČ ...|15. 1. 2026
Komentar Družina
VEČ ... |
Zdravko Jakop: Človek nosi uro
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
Komentar Družina
Zdravko Jakop: Človek nosi uro
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
VEČ ...|8. 1. 2026
Komentar Družina
Komentar tednika Družina
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Priporočamo
|
Aktualno
Program zadnjega tedna
VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. februar 2026 ob 05-ih
Komentar tedna
VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin
Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«
Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.
Duhovna misel
VEČ ... |
Spravi se z bratom!
Beseda sprava ima več pomenov: Pospraviti, popraviti, izboljšati, delati prav. Morda nas v odnosu s kakšnim bratom čaka veliko nereda, ki ga bomo morali pospraviti ...
Sol in luč
VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Doživetja narave
VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča
Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Kolokvij
VEČ ... |
Porcija posta
Oddaja je prinesla postne vsebine za mlade. Z gosti s Salezijanske mladine in Mlade karitas smo se pogovarjali o duhovnih vajah in pobudah, ki nas lahko v 40 dneh duhovno pripravijo na praznovanje največjega krščanskega praznika.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 2.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča
Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
21. priznanje Kazimir Humar
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri podelili 21. priznanje Kazimir Humar za leto 2025. Prejel ga bo dolgoletni in predani ustvarjalec na področju amaterskega gledališča Božidar Tabaj, in sicer za svojo bogato in večdesetletno gledališko pot ter za neutrudno delo v domačem društvu v Štandrežu in za številna gledališka in širša kulturna sodelovanja na Goriškem. S svojo ustvarjalnostjo, organizacijsko vnemo ter iskrivim in povezovalnim duhom je pomembno zaznamoval goriški prostor ter prispeval k ohranjanju in bogatitvi slovenske kulturne identitete v zamejstvu. Božidar Tabaj je v letih aktivnega delovanja na gledališkem področju prejel več pomembnih priznanj, med temi gre omeniti »Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za leto 2017«. Priznanje Kazimir Humar podeljujejo Kulturni center Lojze Bratuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice.