Is podcast Roman Globokar: Skrb za Zemljo Is podcast
Roman Globokar: Skrb za Zemljo

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij.
 

Roman Globokar

komentar

20. 4. 2023
Roman Globokar: Skrb za Zemljo

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij.
 

Roman Globokar

VEČ ...|20. 4. 2023
Roman Globokar: Skrb za Zemljo

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij.
 

Roman Globokar

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

komentar

Komentar Družina

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

komentar

Komentar Družina

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

komentar

Komentar Družina

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

komentar

Komentar Družina

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

komentar

Komentar Družina

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

komentar

Komentar Družina

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Marko Rijavec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

komentar

Komentar Družina

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

komentar

Komentar Družina

Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

VEČ ...|27. 7. 2023
Iz dopusta narediti praznik

Morda lahko naredimo v tem času odmik od družbenih omrežij, odmik od avta k ženi in otrokom, odmik od »čvekov« k možu in otrokom, odmik iz mesta v naravo ...

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

Jože Plut

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 9. 2023
Dr. Aleš Maver o migrantskem valu, ter razmerah v Afriki, Armeniji, Gruziji in Ukrajini

»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.

Dr. Aleš Maver o migrantskem valu, ter razmerah v Afriki, Armeniji, Gruziji in Ukrajini

»Že pred leti so ugotovili, da je migranska problematika res Ahilova peta Zahodne Evrope. Prvič, ker se evropska javnost boji takih valov in to samo po sebi lahko zamaje stabilnost, po drugi strani pa so v Rusiji tudi zelo dobro ugotovili, da pa drugi del evropske javnosti izrazito pričakuje, humano, migrantom naklonjeno ravnanje,« pravi dr. Aleš Maver.

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|15. 9. 2023
Problematika javnega prevoza

Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Dandanes je to prej izjema kot pravilo. Tik pred začetkom letošnjega Tedna mobilnosti smo v Doživetjih narave spregovorili o problematiki javnega prevoza na eni strani in vedno bolj nepretočnega prometa na drugi strani. Z nami je dober poznavalec tega področja geograf dr. Matej Gabrovec.

Problematika javnega prevoza

Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Dandanes je to prej izjema kot pravilo. Tik pred začetkom letošnjega Tedna mobilnosti smo v Doživetjih narave spregovorili o problematiki javnega prevoza na eni strani in vedno bolj nepretočnega prometa na drugi strani. Z nami je dober poznavalec tega področja geograf dr. Matej Gabrovec.

Blaž Lesnik

Duhovna misel

VEČ ...|21. 9. 2023
Najprej se spravi z bratom

Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar (Matejev evangelij 5, 23-24).

Najprej se spravi z bratom

Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pusti dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar (Matejev evangelij 5, 23-24).

Pavle Ravnohrib

Naš gost

VEČ ...|9. 9. 2023
Štefan Babič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

Štefan Babič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost duhovnik Štefan Babič. Rojen kot osmi otrok v Orehovljah pri Predosljah, leta 1935, je gimnazijo obiskoval v Kranju, po gimnaziji pa vstopil v bogoslovje. V ljubljanski stolnici ga je v duhovnika leta 1961 posvetil nadškof Anton Vovk. Njegovo novomašno geslo je bilo »Moj Gospod in moj Bog«. Svojo duhovniško pot je kot duhovni pomočnik pričel v Borovnici, nato je bil kaplan v Črnomlju, potem odšel za župnika v Mengeš, iz Mengša pa v Lesce, kjer je preživel 29 - kot sam pravi – najlepših let. Zlato mašo je praznoval 2011, istega leta so ga premestili v Mengeš, kjer je začel delo duhovnega pomočnika. Leta 2017 je izdal spomine z naslovom Gospod je moja pot. Leta 2021 pa v Mengšu daroval biserno mašo, ki so jo na veliki šmaren z njim praznovali tudi v Lescah.
 

Damijana Medved

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Via positiva

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Kernel: Blagoslov razumem širše, kot blago vest, prijazno besedo. To je začetek vsega.

Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti. 

Blaž Kernel: Blagoslov razumem širše, kot blago vest, prijazno besedo. To je začetek vsega.

Blaž Kernel je trenutno kaplan v Tolminu, ki je imel na Stični mladih delavnico Jona: prerok v krizi identitete, prav slednje je bila osrednja vsebina festivalskega dogajanja. Kako se Bogu uspe dotakniti upornih src, kaj Bog preko Svetega pisma sporoča za življenje, in še marsikaj smo se pogovarjali z mladim duhovnikom, ki ostaja zvest svoji identiteti. 

Nataša Ličen

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|21. 9. 2023
Angel minusa na bančnem računu

Mimo je magični dvajseti v mesecu, in kot tolikokrat doslej, se spet …

Angel minusa na bančnem računu

Mimo je magični dvajseti v mesecu, in kot tolikokrat doslej, se spet …

Gregor Čušin

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 9. 2023
Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Slavko Goričar o 15. festivalu veteranskih godb (23.9.)

Jože Bartolj

kulturaglasbaSlavko GoričarVeteranska godba