Is podcast Šport, ki povezuje Is podcast
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Jernej Pisk

komentar sport slovenija kolesarstvo

17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Jernej Pisk

VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje

Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?

Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.

Jernej Pisk

komentarsportslovenijakolesarstvo

Komentar Družina

VEČ ...|28. 9. 2023
Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

komentar

Komentar Družina

Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

VEČ ...|28. 9. 2023
Da Goloba erdoganovska populistična paradigma mika, niti ne skriva

Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?

Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.

Branko Cestnik

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

komentar

Komentar Družina

Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

VEČ ...|21. 9. 2023
Blaž Jezeršek: Svetost je brezčasna

Uspešen sklep beatifikacijskega postopka je v prvi vrsti odvisen od vernikov.

Blaž Jezeršek

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

komentar

Komentar Družina

Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

VEČ ...|14. 9. 2023
Dr. Gabriel Kavčič: »A moramo zdaj za ali proti pritisnit?«

Pridružite se Gabrielu Kavčiču v najnovejši epizodi podkasta, kjer z odkritim komentarjem razgrne kulise parlamentarne odločitve o spremembah Zakona o verski svobodi. Izziva vprašanje: Ali izvoljeni predstavniki res vedo, kaj delajo? Ali je demokracija v Sloveniji res to, kar se kaže na površju? Od razkritja apatičnega odnosa poslancev do kritične analize vloge Cerkve v družbi, ta epizoda ne pušča kamna na kamnu. Če želite globje razumeti, kako politične odločitve vplivajo na nas vse, ne zamudite tokratnega komentarja dr. Gabriela Kavčiča.

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

komentar

Komentar Družina

Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

VEČ ...|7. 9. 2023
Melita Košir: Privilegij dveh očetov

Odkrijte zgodbo avtorice, ki je pet let živela brez Boga, a se je nato ponovno povezala z vero. Slišali boste, kako redna spoved in obred nedeljske maše vplivata na notranjo rast in celjenje. Avtorica nas spodbuja, da svoje otroke popeljete k veri, jim omogočite, da poženejo globoke korenine v veri, ter jih naučite, da imajo dva očeta - tistega na nebu in tistega na Zemlji. Pridružite se nam na tem potovanju vere in raziskujte globine Božje ljubezni.

Melita Košir

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

komentar

Komentar Družina

Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

VEČ ...|31. 8. 2023
Klemen Čeligoj: Ali je v šoli treba trpeti?

Vsako leto, ko se kmalu po velikem šmarnu v šolske prostore z dopusta vračamo pedagoški delavci, se čuti posebno vznemirjenje. Spočiti smo, polni novih idej, veseli, da se spet vidimo s svojimi sodelavci …

A bil bi neiskren, če bi trdil, da so vsa naša občutja pozitivna. Sodelavka potoži, da vsako leto dve noči pred koncem dopusta slabo spi, čeprav ji je delo v šoli zelo všeč. Sicer navdušen kolega je nekoliko kislega obraza ob misli na starše svojega učenca, ki so mu poletje začinili z žaljivimi sporočili ob koncu prejšnjega šolskega leta … Če se s cmokom v grlu v šolo ob koncu poletja vračajo učitelji – torej odrasli, ki so si sami izbrali ta poklic –, koliko laže potem razumemo, da stiske ob koncu počitnic doživljajo tudi mnogi učenci!

Pa vendar, zakaj se jim je tako težko vrniti v šolo? Je to res tako neprijeten kraj, ustanova, v kateri tako trpijo? Za nekatere učence, ki so tam žrtev fizičnega, psihičnega, spolnega, spletnega ali katerega koli drugega nasilja, se ob koncu poletja žal zares začenja nočna mora. A takih je kljub pereči problematiki nasilja v šolah, hvala Bogu, majhen delež. Veliki večini otrok se v šoli ne dogaja nič zares hudega. 

Klemen Čeligoj

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

komentar

Komentar Družina

p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

VEČ ...|24. 8. 2023
p. Andraž Arko: Roke

Ko bodo ugasnili razvlažilnike in bo utihnil hrup visokotlačnih čistilcev in bagrov, se bodo k poplavljenim še stegovale roke?

p. Andraž Arko

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

komentar

Komentar Družina

Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

VEČ ...|10. 8. 2023
Ljudje smo se spet opazili

Tiho sem. Mogoče je to moja edina – in najbolj naravna – človeška reakcija na vse, kar se je v preteklih dneh z grozo vzbujajočimi rekami in strašljivimi plazovi nagrmadilo na Slovenijo. Tiho. Najprej čisto spontano, ker ne vem, kaj primernega bi v osuplosti tega trenutka sploh lahko rekel, pa tudi zato, ker sem se ob mnogih bolečinah ljudi okoli sebe naučil, da je v vsaki človeški stiski spričo njene nerazumljivosti še najbolj primerna prav tišina. Tišina je najboljša spremljevalka človekove groze in bolečine, stiske in nemoči.

Marko Rijavec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

komentar

Komentar Družina

Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

VEČ ...|3. 8. 2023
Gabriel Kavčič: Sprememba časa

Zakaj Katoliška cerkev ne pokaže več nasprotovanja modernim idejam določanja spolne identitete? 

Zakaj ni bolj glasnega katoliškega odgovora na predlog zakona, ki bi v našo državo uvedel samomor s pomočjo? 

Zakaj se Cerkev ni oglasila, ko so na neki paradi nosili plakat, ki je neprimerno upodabljal Jezusa?

Gabriel Kavčič

komentar

Komentar Družina

Gabriel Kavčič

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|23. 9. 2023
Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Dr. Ivan Platovnjak

Docent dr. Ivan Platovnjak je duhovnik, predavatelj in profesor, ki se zelo poglobljeno, znanstveno in raziskovalno ukvarja s področjem duhovnosti. Je skrbnik študijskega programa Duhovno izpopolnjevanje in koordinator za teološke simpozije ter še marsikaj drugega. Rodil se je v preprosti, kmečki družini, ki mu je pomagala delati prve korake v veri, o duhovniškem poklicu pa je začel razmišljati po prvem letniku srednje šole.

Slavi Košir

Komentar tedna

VEČ ...|22. 9. 2023
Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

Dogodki

VEČ ...|20. 8. 2023
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč

V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović

Radio Ognjišče

rovtemašadomobranska vojskaJudita Treven

Naš pogled

VEČ ...|26. 9. 2023
Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Neznosna lahkotnost (odločanja) svobode

Jože Bartolj

komentarJože Bartolj

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 9. 2023
Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Slomškova nagrada Poldeju Zundru

V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.

Matjaž Merljak

Radijski roman

VEČ ...|28. 9. 2023
Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 14. del

V 14. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., ste slišali, kako je kot svetovalec sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in tudi kako mu je decembra 1963 umrla mati.

Iz mojega življenja - Joseph Ratzinger 14. del

V 14. delu radijskega romana Iz mojega življenja, avtobiografije Josepha Ratzingerja, kasnejšega papeža Benedikta XVI., ste slišali, kako je kot svetovalec sodeloval na drugem vatikanskem koncilu in tudi kako mu je decembra 1963 umrla mati.

Radio Ognjišče

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 9. 2023
425. oddaja

Kjer se nasmeh konča - Edvin Fliser, Dal’ se sjetiš nekad mene - Džo Maračić Maki, Those Were The Days - Mary Hopkin, Ne bom te vabil več - Matija Cerar, Azzurro – Adriano Celentano, Hopelessly devoted to you - Olivia Newton-John, Maček v žaklju - Bele vrane, Schwarze Madona - Bata Illić, You’re OK – Ottawan, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, L’oiseau et l’enfant - Marie Myriam, Nedeljsko popoldne – Majda Sepe, Die Gitarre Und Das Meer - Freddy Quinn, Slave to love - Bryan Ferry ... 

425. oddaja

Kjer se nasmeh konča - Edvin Fliser, Dal’ se sjetiš nekad mene - Džo Maračić Maki, Those Were The Days - Mary Hopkin, Ne bom te vabil več - Matija Cerar, Azzurro – Adriano Celentano, Hopelessly devoted to you - Olivia Newton-John, Maček v žaklju - Bele vrane, Schwarze Madona - Bata Illić, You’re OK – Ottawan, Brez ljubezni mi živeti ni – Moni Kovačič, L’oiseau et l’enfant - Marie Myriam, Nedeljsko popoldne – Majda Sepe, Die Gitarre Und Das Meer - Freddy Quinn, Slave to love - Bryan Ferry ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

Via positiva

VEČ ...|28. 9. 2023
Upočasnitev

Postajamo prehitri, se ob tem spregledamo, ob prehitrem tempu spolzijo mimo nas številne drobne pozornosti in lepote življenja, slej ali prej izgubimo tudi sebe? Z Majo Dekleva Lapajne, režiserko in Gregorjem Kamnikarjem, plesalcem in vsestranskim umetnikom, smo pletli pogovor ob mednarodnem projektu Vzdolž poti, v katerem se dvanajst umetnikov vsak na svoj način loteva teme upočasnitve. 

Upočasnitev

Postajamo prehitri, se ob tem spregledamo, ob prehitrem tempu spolzijo mimo nas številne drobne pozornosti in lepote življenja, slej ali prej izgubimo tudi sebe? Z Majo Dekleva Lapajne, režiserko in Gregorjem Kamnikarjem, plesalcem in vsestranskim umetnikom, smo pletli pogovor ob mednarodnem projektu Vzdolž poti, v katerem se dvanajst umetnikov vsak na svoj način loteva teme upočasnitve. 

Nataša Ličen

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 9. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan