Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
VEČ ...|10. 10. 2019
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
VEČ ...|10. 10. 2019
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
VEČ ...|5. 9. 2019
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
VEČ ...|5. 9. 2019
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
VEČ ...|29. 8. 2019
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
VEČ ...|15. 8. 2019
VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
VEČ ...|18. 7. 2019
Ateistične počitnice
Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.
Ateistične počitnice
Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.
VEČ ...|18. 7. 2019
VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
VEČ ...|4. 7. 2019
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
VEČ ...|4. 7. 2019
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
VEČ ...|27. 6. 2019
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
VEČ ...|27. 6. 2019
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|30. 5. 2019
Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.
Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.
VEČ ...|30. 5. 2019
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
VEČ ...|14. 3. 2019
VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
VEČ ...|21. 2. 2019
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
VEČ ...|21. 2. 2019
VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
VEČ ...|7. 2. 2019
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije
Dr. Roman Globokar: Evtanazija je zloraba avtonomije
VEČ ...|7. 2. 2019
VEČ ...|31. 1. 2019
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nasvet za izpraševanje medijske vesti
Bralci boste tisti, ki boste tudi v prihodnosti presojali, ali v našem delu vidite sence predsodkov ali pa iskreno iskanje resnice, ki se vedno razodeva v dialoški skupnosti. Povedano z besedami sv. Pavla, ki jih je v izhodiše medijske poslanice postavil tudi papež: Zato opustite laž in govorite resnico vsak s svojim bližnjim, saj smo med seboj deli enega telesa (Ef 4,25). Pravšnji nasvet za izpraševanje medijske vesti.
VEČ ...|24. 1. 2019
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
VEČ ...|24. 1. 2019
Oblak brexita nad Evropo
Skupno dobro v politiki v Evropi in Veliki Britaniji, je danes potisnjeno v ozadje. Kaj lahko kristjani storimo ob tem.
VEČ ...|17. 1. 2019
Očenaš za edinost
Ekumensko delovanje za edinost kristjanov.Bral Marjan Bunič
Očenaš za edinost
Ekumensko delovanje za edinost kristjanov.Bral Marjan Bunič
VEČ ...|17. 1. 2019
VEČ ...|10. 1. 2019
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.
VEČ ...|10. 1. 2019
Leto pogumnih kristjanov
Mnogi mislijo, da je izražanje vere v javnosti nekaj samoumevnega. Dogodki preteklega leta kažejo, da temu ni tako. Komentar p. Tadeja Strehovca je prebral Marjan Bunič.
VEČ ...|3. 1. 2019
V novo leto s preroško držo
Aktualni pogled v novo leto. Bere Marjan Bunič.
V novo leto s preroško držo
Aktualni pogled v novo leto. Bere Marjan Bunič.
VEČ ...|3. 1. 2019
VEČ ...|27. 12. 2018
Fake news - Brane Senegačnik
Fake news - Brane Senegačnik
VEČ ...|27. 12. 2018
VEČ ...|20. 12. 2018
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.
VEČ ...|20. 12. 2018
Naše ograje - Boštjan Debevec
Kako ob vsej negotovosti sveta ostati človek se v komentarju tednika Družina sprašuje Boštjan Debevec.
VEČ ...|13. 12. 2018
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.
VEČ ...|13. 12. 2018
Kot v času prvega adventa - Janez Sraka
Borba za spremembo slovenskega narodnega značaja je še v teku.
VEČ ...|6. 12. 2018
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.
VEČ ...|6. 12. 2018
Ljudski misijon (še) deluje - Branko Cestnik
Nov misijonarski polet Cerkve zahteva prispevek vsakega od nas.
VEČ ...|29. 11. 2018
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
VEČ ...|29. 11. 2018
Preproste človeške vezi.
28. teden Karitas - Mladost iz korenin modrosti. Avtor Cveto Uršič - generalni tajnik S. karitas.
VEČ ...|22. 11. 2018
Na račun otrok?
Avtor: Tomaž Merše
Na račun otrok?
Avtor: Tomaž Merše
VEČ ...|22. 11. 2018
VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
VEČ ...|15. 11. 2018
Zločin in skupnost
Zaporniški duhovnik Robert Friškovec je ob tednu zaporov pripravil komentar za tednik Družina.
VEČ ...|25. 10. 2018
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača
VEČ ...|25. 10. 2018
Pa vendar so bili svetniki ljudje kot mi
Kometar tednika Družina avtorja dr. Edvarda Kovača
Priporočamo
|
Aktualno
Svetovalnica
VEČ ...|23. 10. 2019
Stres je kuga sodobnega časa
Stres je kuga sodobnega časa. Kako se z njim soočiti in ga premagati? V Svetovalnici je na to temo spregovorila Maja Megla.
Moja zgodba
VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.
Doživetja narave
VEČ ...|18. 10. 2019
Cerkniško jezero
Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.
Naš gost
VEČ ...|19. 10. 2019
Naš gost - Janko Jarc Smiljan
Naš gost je bil pisatelj in vzgojitelj Janko Jarc, ki je dolga leta pisal zgodbe v mesečnik Ognjišče pod psevdonimom Smiljan. Pred skoraj sedmimi leti je izšla njegova knjiga Samo še pet minut v kateri je zbranih 54 zgodb iz Ognjišča, ki so izhajale od leta 1970 do 2005. Gosta ste lahko spoznali kot pedagoga vzgojitelja in tenkočutnega pisatelja kratkih zgodb.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|20. 10. 2019
Socialno varstvo - dopolnilne dejavnosti na kmetiji
Andrejka Krt, vodja službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS je predstavila Socialno varstvo - novo skupino dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ponovno izpostavila, da so dopolnilne dejavnosti na kmetijah poslovna priložnost. Spregovorila je tudi o vsebinah Posveta o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki bo (je bil) 24. oktobra 2019.Ob koncu oddaje smo povabili na 14. posvet rejcev lisaste pasme govedi, ki bo (je bil) namenjen problematiki nog in parkljev.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|23. 10. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 10.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
VEČ ...|23. 10. 2019
Dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec o suverenosti
Kaj pomeni suverenost, kaj jo gradi in ruši? Kako vpliva na naš odnos do migracij? O tem sta pred dnevom suverenosti razmišljala dr. Anton Stres in dr. Igor Bahovec.
Kulturni utrinki
VEČ ...|23. 10. 2019
Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija
Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.
Komentar Časnik.si
VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo
Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!
Spominjamo se
VEČ ...|23. 10. 2019
Spominjamo se dne 23. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup