Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

VEČ ...|11. 5. 2020
Blaž Čermelj: Upor proti vladi, ki je do svojih državljanov med najradodarnejšimi na svetu
Ena najuspešnejših držav pri boju z novim koronavirusom se trenutno ubada z valom protestniškega nezadovoljstva. Na sicer mirnih demonstracijah odmevajo protivladne parole in zahteve po odstopu vlade. A hitro se opazi tudi brezidejnost protestniškega nezadovoljstva, kar daje močan dvom v njihovo dobronamernost ...

Celoten komentar, ki ga je napisal Blaž Čermelj prebral pa Marjan Bunič, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Blaž Čermelj

družbapolitikakoronavirusprotesti

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

VEČ ...|14. 1. 2026
Peter Avsenik: Vsi Golobovi priveski

»Če v pomladnih strankah, kot je to običajno, lahko spremljamo vsebino, pospremljeno z ostro kritiko odhajajoče vlade in ščepcem sarkazma, tega za stranke tranzicijske levice ne bi mogli trditi. Kar ni nič nenavadnega,« je zapisal Avsenik. 

Peter Avsenik

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|7. 1. 2026
Erika Ašič: Možina kriv, ker je povedal resnico?

»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

VEČ ...|31. 12. 2025
Aljuš Pertinač: Leto, ki je za nami

»V političnem smislu je bilo leto 2025 prehodno leto. Neke vrste dolgočasna uvertura v prihodnje leto, ki bo mini super volilno leto. Spomladi nas namreč čakajo parlamentarne volitve, jeseni pa še lokalne. Optimisti so morda pomislili, da nam bo letošnje leto, ki se nezadržno,« je med drugim za Domovino zapisal Aljuš Pertinač. 

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|24. 12. 2025
Erika Ašič: »Mami, saj ne pride inšpekcija«

»Če smo pod vplivom zunanjosti, če opazujemo druge, živimo iz želja in pričakovanj, lahko prazniki, tudi božični, postanejo nočna mora. Vseh pričakovanj nikakor ne bomo mogli izpolniti, resnica pa je, da v notranjost vsega tega (navideznega) blišča in sreče ne vidimo. Marsikdaj se spodaj skriva popolnoma druga realnost;« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

VEČ ...|17. 12. 2025
Nenad Glücks: Krščanska in vse bolj muslimanska Evropa

»Doba množičnih (nenadzorovanih) migracij je končana, je v Strategiji nacionalne varnosti ZDA pred kratkim poudaril ameriški predsednik Donald Trump. Tovrstne migracije namreč bremenijo ciljne države, povečujejo nasilje in druge oblike kriminala. V Evropi to žal še kako izkušamo,« je med drugim zapisal Glücks. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

komentarpolitikadružbadariladavkipodražitvevinjetedolgotrajna oskrbaobljubedržavljani

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

VEČ ...|10. 12. 2025
Erika Ašič: Darila iz naših žepov

Avtorica poudarja, da prava darila v zasebnem življenju izhajajo iz ljubezni in pozornosti, brez pričakovanj povračila, medtem ko se pri vladnih »darilih« pogosto izkaže, da jih v resnici plačamo državljani sami. Božičnice za javne uslužbence in zaposlene v podjetjih se financirajo iz davkov ali neposredno iz žepov podjetnikov, kar vodi v podražitve, stečaje in manjšo konkurenčnost. Podaljšanje veljavnosti vinjet je predstavljeno kot ugodnost, a dejansko pomeni dodatne stroške in ne rešuje prometnih zastojev. Tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki je obljubljal pocenitev domov za starejše, prinaša višje cene in dodatna doplačila za osnovne storitve, obljubljenih izboljšav pa ni zaradi pomanjkanja kadra. Sporočilo komentarja je, da vlada pod pretvezo obdarovanja jemlje še več, zato naj državljani presojajo politiko po dejanjih in ne po obljubah ter se vprašajo, ali bi si takšne ljudi želeli za prijatelje ali sodelavce.

Erika Ašič

komentarpolitikadružbadariladavkipodražitvevinjetedolgotrajna oskrbaobljubedržavljani

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

VEČ ...|3. 12. 2025
Nenad Glücks: Prezir do stroke 

»Vladajoča koalicija je premišljeno časovnico zastavila tako, da se bodo začeli najbolj uničujoči učinki njihovega ideološkega mesarjenja po zdravstvu, v smislu »ločitve zasebnega od javnega zdravstva, obračuna z zdravniki dvoživkami« in kar je še teh manter, kazati šele po marčevskih državnozborskih volitvah. Na te se bodo torej odpravili z napovedmi, kako odlično so zastavili »reformo« zdravstva in da je ta tik pred dajanjem fenomenalnih rezultatov. Medtem se je število čakajočih bolnikov nad dopustno čakalno dobo v zadnjem letu povečalo za več kot desetino,« je v komentarju zapisal Glücks. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

VEČ ...|26. 11. 2025
Erika Ašič: Politika se me ne tiče

»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič. 

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Komentar Domovina.je

Komentar spletnega portala Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Erika Ašič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Svetovalnica

VEČ ... |
Prednosti študija na Teološki fakulteti UL

V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.  

Prednosti študija na Teološki fakulteti UL

V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.  

Nataša Ličen

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Janko Zerzer, in memoriam

Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado

Janko Zerzer, in memoriam

Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado

Matjaž Merljak

družbarojaki

Globine

VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja

V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostsveto pismobiblijaStara zaveza

Doživetja narave

VEČ ... |
O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

O kratkih zgodbah Jakobovih romarjev v Moji poti

Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.

Blaž Lesnik

romanjeJakobove potiKompostelahojanaravapot

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ... |
Alojzija Lojzka Brus (1909 - 1965)

Priljubljena učiteljica, slavistka, pesnica, prevajalka in publicistika Lojzka (Alojzija) Brus je bila doma v hribih nad Hotedršico. V času fašizma jo je mama poslala v Ljubljano, kjer je končala šolanje in diplomirala iz slavistike. Tam je ostala do konca vojne. Po njej je postavljala temelje šempetrski, pozneje novogoriški gimnaziji. Bila je odlična vzgojiteljica in priljubljena profesorica slovenščine. Svoj poklic je opravljala z veliko ljubeznijo in posluhom za mlade, zato so jo mnogi ohanili v svojem srcu. Ko je bila kazensko prestavljena v Ajdovščino, je učila tudi dijake vipavskega semenišča, bodoče duhovnike in zanje molila. Pisala je lirične pesmi, pa tudi strokovne članke ter prevedla družinski roman Henrya Bordeauxa. 

Alojzija Lojzka Brus (1909 - 1965)

Priljubljena učiteljica, slavistka, pesnica, prevajalka in publicistika Lojzka (Alojzija) Brus je bila doma v hribih nad Hotedršico. V času fašizma jo je mama poslala v Ljubljano, kjer je končala šolanje in diplomirala iz slavistike. Tam je ostala do konca vojne. Po njej je postavljala temelje šempetrski, pozneje novogoriški gimnaziji. Bila je odlična vzgojiteljica in priljubljena profesorica slovenščine. Svoj poklic je opravljala z veliko ljubeznijo in posluhom za mlade, zato so jo mnogi ohanili v svojem srcu. Ko je bila kazensko prestavljena v Ajdovščino, je učila tudi dijake vipavskega semenišča, bodoče duhovnike in zanje molila. Pisala je lirične pesmi, pa tudi strokovne članke ter prevedla družinski roman Henrya Bordeauxa. 

Tone Gorjup

spomin

Pojdite in učite

VEČ ... |
Napoved Pustne Sobotne iskrice

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

Napoved Pustne Sobotne iskrice

Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.

Jure Sešek

duhovnostmisijonPSI. Pustna Sobotna iskricaSrednjeafriška republikaSašo Avsenik