Is podcast Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? Is podcast
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

info politika komentar domovina

12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

komentar politika družba gospodinjstva finančne posledice medijski super junaki politični vzponi oblastne igre družbene razmere vodstvene odločitve zgodovina dinamika moči

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič

komentar politika družba gospodinjstva finančne posledice medijski super junaki politični vzponi oblastne igre družbene razmere vodstvene odločitve zgodovina dinamika moči

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2024
Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 4. 2024
Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kultura tradicija materinski dan zdravstvo umetnost ljubezen nasilje družba kretnje tolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kultura tradicija materinski dan zdravstvo umetnost ljubezen nasilje družba kretnje tolažba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2024
Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

VEČ ...|18. 3. 2024
Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

Tino Mamič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 3. 2024
Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 3. 2024
Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 3. 2024
Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

VEČ ...|4. 3. 2024
Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Uredništvo Domovina

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

komentar politika družba spolna vzgoja spolnost RTV

Komentar Domovina.je

Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

VEČ ...|26. 2. 2024
Dr. Gabriel Kavčič: Plemenit cilj spolne vzgoje in zakaj je javna RTV padla na tem izpitu

V tej epizodi dr. Gabriel Kavčič raziskuje plemenite cilje spolne vzgoje in podrobno analizira, zakaj javna RTV ni zadostila svoji izobraževalni vlogi na tem področju. Dr. Kavčič, s svojim bogatim znanjem in kritičnim pogledom, razkriva kompleksnost teme spolne vzgoje in poudarja pomen pravilne medijske predstavitve v vzgojnem procesu. Skozi premišljeno razpravo odstira, kako lahko bolj premišljeni pristopi v medijskih hišah prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju spolnosti med mladimi. Ta epizoda podkasta ne samo da osvetljuje ključne izzive, s katerimi se sooča spolna vzgoja, ampak tudi predstavlja avtorjeve predloge za izboljšave, ki bi lahko imeli globok vpliv na družbo. Vabimo vas, da se pridružite dr. Kavčiču v tej razsvetljujoči razpravi, ki obljublja nova razumevanja in poti naprej za spolno vzgojo v našem izobraževalnem sistemu.

Dr. Gabriel Kavčič

komentar politika družba spolna vzgoja spolnost RTV

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Dr. Gabriel Kavčič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2024
Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Dokler svojih ne pozdravimo, bomo težko pozdravili rane svojih otrok.

Z Alenko Rebula, psihologinjo, pesnico, pisateljico, prepoznavno predavateljico o iskanju notranjega miru, smo ob izidu knjige o negi družinske ljubezni, ki jo je zasnovala Josipa Prebeg, z naslovom »Otroci ljubezni«, razmišljali o vlogi družinske skupnosti, o dinamiki odnosov, spodbujali k odzivom, ki odpirajo poti do boljšega razumevanja tako lastnih potreb kot potreb drugih znotraj družine. 

Pomlad naj bi v nas spodbudila očiščenje toksičnih misli in delovanj, zato je bilo to eno od začetnih izhodišč pogovora z Alenko Rebula, kako jih prepoznamo in kako lahko začnemo ravnati drugače? Reševanje ljubezni v družini je mogoče in je največ vredno, prinese varno zavetje, po katerem hrepeni sleherna duša. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosiotrocidružbasvetovanjepogovor

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2024
Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2024
Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|19. 4. 2024
Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2024
Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Medicinska pedikura

V Svetovalnici smo spregovorili o medicinski pedikuri, katere težave rešuje in kako. V našem studiu je bila strokovnjakinja Vida Ozis, ki je odgovarjala tudi na vprašanja poslušalk in poslušalcev. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|19. 4. 2024
Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Osel in konj

Neki človek je imel osla in konja. Ko so bili ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 4. 2024
Častitljivi del dne 19. 4.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del dne 19. 4.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče