Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Kaj je Ruska dača?
Kaj je Ruska dača?
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Globine
V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/
Pogovor o
Prisluhnite, kaj Igor Zorčič meni o delu parlamenta, poslanskih plačah, razmerah v koaliciji in o spremembah volilnega sistema.
Sol in luč
Predstavili smo sedmo poglavje knjige Jordana Petersona z naslovom Delajte kar je smiselno. Slišali smo tudi kratek odlomek z njegovega predavanja v Ljubljani, kjer je med drugim povedal, da “tiste, ki zakrknjeno vztrajajo v lastnem prepričanju, najbolje nagovoriti z zgledom in ne z besedami.” Knjiga je izšla pri založbi Družina.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili mag. Branka Cestnika. Tokrat smo govorili o popuščanju epidemije in o obetih za praznovanje Velike noči. Prav tako o uporu in uporništvu, kot slovenskem mitu, o tem je p. Branko pisal v uvodniku novega Ognjišča.
Duhovna misel
Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste …
Zgodbe za otroke
Če nimate skrbi, tega nikar ne razglašajte naglas. Hitro se namreč lahko najde kdo, ki vam jih namenoma naloži. Gospod iz pravljice se je namreč brezskrbnosti veselil prezgodaj.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Le še danes lahko spremenite nosilca kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, to storite na vaši upravni enoti, vlogo za prenos plačilnih pravic pa potem izpolnite v papirnati obliki in jo še danes s priporočeno pošljete na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Duhovna misel
Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste …
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
S svetnikom na ti
Človek se lahko vpraša, kaj si imata povedati opat in škof, ki je živel na prelomu iz petega v šesto stoletje in brezposelni dramski …