Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres izpostavlja Marijino vero in zaupanje v Božjo obljubo, ki kaže, da pri Bogu nič ni nemogoče. Poudarja pomen upanja v Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti ter nas vabi, da postanemo Božji sodelavci pri uresničevanju njegovega načrta. S tem nagovorom odkriva alternativen pogled na življenje, kjer ljubezen, resnica in sprava premagujejo sovraštvo in laži.
duhovnost advent vera Marija upanje Božja obljuba ljubezen pravičnost alternativa zaupanje Božje kraljestvo
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres izpostavlja Marijino vero in zaupanje v Božjo obljubo, ki kaže, da pri Bogu nič ni nemogoče. Poudarja pomen upanja v Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti ter nas vabi, da postanemo Božji sodelavci pri uresničevanju njegovega načrta. S tem nagovorom odkriva alternativen pogled na življenje, kjer ljubezen, resnica in sprava premagujejo sovraštvo in laži.
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres izpostavlja Marijino vero in zaupanje v Božjo obljubo, ki kaže, da pri Bogu nič ni nemogoče. Poudarja pomen upanja v Božje kraljestvo ljubezni in pravičnosti ter nas vabi, da postanemo Božji sodelavci pri uresničevanju njegovega načrta. S tem nagovorom odkriva alternativen pogled na življenje, kjer ljubezen, resnica in sprava premagujejo sovraštvo in laži.
duhovnostadventveraMarijaupanjeBožja obljubaljubezenpravičnostalternativazaupanjeBožje kraljestvo
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 4. velikonočno nedeljo.
Duhovni nagovor
»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Duhovni nagovor
»Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« (Jn 21,15)
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na belo nedeljo.
Duhovni nagovor
“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
“Aleluja. Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano, zato obhajamo praznik v Gospodu. Aleluja.”
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
»Blagoslovljen kralj, ki prihaja v Gospodovem imenu!« (Lk 19, 38)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 5. postno nedeljo.
Duhovni nagovor
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na 5. postno nedeljo.
Duhovni nagovor
Nagovor na nedeljo Laetare, nedeljo veselja, je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, svoje razmišljanje pa začel z mašnim vstopnim spevom: Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil. (Iz 60,10-11)
Duhovni nagovor
Nagovor na nedeljo Laetare, nedeljo veselja, je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, svoje razmišljanje pa začel z mašnim vstopnim spevom: Veseli se, Božje ljudstvo. Zberite se vsi, ki ljubite Gospoda. Vriskajte od veselja vsi, ki ste bili žalostni, Gospod vas bo potolažil. (Iz 60,10-11)
Duhovni nagovor
»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9).
Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.
Duhovni nagovor
»Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad;« (Lk 13,8-9).
Ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar se je osredotočil na Božje spremstvo ter poslanstvo posameznika, razkrito skozi Mojzesovo nalogo. Poudaril je Božjo skrb, aktivno sodelovanje v odrešenju, ter pomen dialoga z Bogom in deljenja darov v sodobnem svetu.
Slovencem po svetu in domovini
V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih
Duhovna misel
Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kulturni utrinki
Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.
Komentar Družina
Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega.