Alenka Puhar: Puharca pod mizo

V mogočnih dveh knjigah o temnih in svetli strani Dela, ki ju je prejšnji mesec poslal na svetlo Igor Omerza, je tam proti koncu fotografija nasmejane ženske, ki ima za hrbtom napis: Nisu sve kurve iste. In ta ženska sem jaz, Alenka Puhar, v polovico mlajši izdaji. Le kaj mi je bilo?! Izjava, da vse kurbe niso enake, seveda pomeni, da so nekatere malo boljše, oziroma malo manj pokvarjene… Sem bila tako pijana, da sem padla pod mizo?! In to celo v službi?! 

Ne, to o Puharci pod mizo mi ni prišlo na misel zaradi možnosti, da bi se tako sramotno napila. Povezano je s starim pregovorom, da se lastna hvala pod mizo vala. In takšne hvale, toliko pozitivnih besed, kot se jih najde v tistem koncu knjige, ki je posvečen svetli strani Dela in meni osebno, zlepa nisem deležna. Že res, začne se s hudo negativno oznako, ki pravi …

Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

Prvo leto Zamejske športne koordinacije

Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.

Matjaž Merljak

Ali je res težko biti dar drugemu?

Na god svetega Miklavža smo se dotaknili ene najlepših in hkrati najtežjih resnic družinskega življenja: brezpogojnega darovanja. Miklavž nas vsako leto spominja na dar, ki ni kupčija in ne pričakuje povračila. A kako takšno darovanje živeti doma – v odnosih, kjer so ranjenosti, pričakovanja in neizrečene potrebe največje? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje za gosta lahko posredujete na: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

Sobivanje z Romi in varnostne razmere v JV Sloveniji

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev. 

Andrej Šinko

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič