Robert Mousi, petnajstletni deček iz Kameruna, je bil ...
Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Robert Mousi, petnajstletni deček iz Kameruna, je bil ...
Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Robert Mousi, petnajstletni deček iz Kameruna, je bil ...
Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Ivan je bil običajen človek. Imel je majhno premoženje, a je bil zelo srečen. Bil je zadovoljen s svojim življenjem. Ko je nekega dne ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Kdo je ubil Patrika?« je vpil nekdo iz množice. »Povejte, kdo je ubil boksarja Patrika? «Sodnik je rekel: »Jaz gotovo ne. Ne kažite ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Kdo je ubil Patrika?« je vpil nekdo iz množice. »Povejte, kdo je ubil boksarja Patrika? «Sodnik je rekel: »Jaz gotovo ne. Ne kažite ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Otroku so rekli, na s koščki sestavljalnice zloži zemljevid sveta. Naj se je še tako trudil, mu ni uspelo. Na to mu je nekdo svetoval. Poglej na hrbtno stran ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Otroku so rekli, na s koščki sestavljalnice zloži zemljevid sveta. Naj se je še tako trudil, mu ni uspelo. Na to mu je nekdo svetoval. Poglej na hrbtno stran ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Vlada Združenih držav Amerike je naročila krajevnim oblastnikom naj vprašajo indijanskega poglavarja, če bi bil pripravljen prodati del ozemlja, ki je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Vlada Združenih držav Amerike je naročila krajevnim oblastnikom naj vprašajo indijanskega poglavarja, če bi bil pripravljen prodati del ozemlja, ki je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Dragi gospod, prebudi ljudi na zemlji in njihove voditelje, da bodo spoznali nespamet tekme v jedrskem oboroževanju. Danes objokujemo mrtve v ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Lima, Peru 27. januarja 1982. Kdor je obiskal kakšno od revnih naselij Lime, je prijatelje, ki so nameravali tja, želel posvariti pred roparji in žeparji. »Ne imej ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Lima, Peru 27. januarja 1982. Kdor je obiskal kakšno od revnih naselij Lime, je prijatelje, ki so nameravali tja, želel posvariti pred roparji in žeparji. »Ne imej ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Svetovalnica
Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.