Začetek

Komaj je začetek leta za nami, že je tu začetek novega meseca. Začnimo ga v tišini, da bomo slišali kaj nam govori Bog ...

Oče naš

Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem.

Upanje tudi v temi

Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”

Molitev srca

Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem. Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”

Mir

Lahko bi rekli, da je beseda “mir” sinonim za delovanje svetega Frančiška. Toda ob tem velja reči, da blagost besede mnogokrat ne izraža naše okolice in tudi ne naše notranjosti. Mirna voda je takrat, ko nihče ne meče kamnov vanjo in ji ni potrebno izpirati krvavih ran.

Služabniki

“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”

Brat sonce, sestra luna

“Hvaljen, moj Gospod, z vsemi tvojimi stvarmi; posebno s soncem, velikim bratom, ki razsvetljuje dneve in nas. Lepo je in v velikem sijaju žari.

Tebe, Najvišji, odseva. Hvaljen, moj Gospod, v sestri luni in zvezdah; ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.”

Svetloba

Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.