In vsa drevesa so rekla trnovemu grmu: “Pridi ti, kraljuj nad nami!” (Sodniki 9, 14).

To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično (Janezov evangelij 21, 24)

In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: “Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.” In šel je ven in se bridko zjokal (Lukov evangelij 22, 61-62).

Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).

Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: “Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?” Dejal jim je: “Sovražen človek je to storil.” Služabniki pa so mu rekli: “Hočeš torej, da gremo in jo poberemo? “Nikakor,” je dejal, “da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice” (Matejev evangelij 13, 27-29).

Stekel je naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl (Lukov evangelij 19, 4).

Tako tudi vi, ko naredite vse, kar vam je bilo ukazano, govorite: “Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti (Lukov evangelij 17, 10).

Rekel jim je: “Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev” (Lukov evangelij 10, 2).