Bonton
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.
Bonton
Bonton
Ko se na neki kulturni prireditvi prebijamo do svojega sedeža sredi vrste, moramo pri tem med drugim paziti tudi, kam smo obrnjeni. O tej in drugih pomembnih malenkostih za prijetno sobivanje je v rubriki Oprostite, kaj pa bonton? govorila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
Bonton
Bonton
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?
Bonton
Bonton
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.
Bonton
Bonton
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...
Bonton
Bonton
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...
Bonton
Bonton
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
Bonton
Bonton
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.
Bonton
Bonton
Oprostite, kaj pa bonton?
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk nam dvakrat mesečno pomaga spoznavati ali osveževati pravila bontona. Ta so imela pri nas dolgo časa negativen prizvok kot ostanek malomeščanstva ali snobizma. Mednarodno priznana strokovnjakinja s področja diplomatskega in poslovnega protokola, tudi direktorica podjetja Bonton, pa pravi, da so postavljena prav zato, da nam olajšajo življenje in izboljšajo naše medsebojne odnose.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Globine
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Ni meje za dobre ideje
Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?
Svetovalnica
V studio smo povabili direktorico Doma starejših Vič Rudnik Melito Zorec, ki prihaja tudi iz Skupnosti socialnih zavodov, pogovarjali pa smo se o uresničevanju dolgotrajne oskrbe in o tem, kako poteka sprejem novih stanovalcev ter kakšne položnice dobivajo.
Duhovna misel
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem. Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”