Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Svetovalnica

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2020
Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!
V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.
VEČ ...|21. 5. 2020
Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!
V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Sobotna iskrica

VEČ ...|16. 5. 2020
Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice

Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

otrocibitencglasbena pravljicašmarnicenajvečji dar

Sobotna iskrica

Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice
Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.
VEČ ...|16. 5. 2020
Šmarnice, otroški pevski zbori in Čudežne škarjice
Otroška oddaja je prinesla šmarnice, v glasbenih točkah pa smo se spomnili dejavnosti, ki jo mnogi otroci gotovo pogrešajo v teh dneh. Slišali smo namreč nekaj šolskih in župnijskih otroških zborov, ki nestrpno čakajo, da bo prepevanje v zborih spet dovoljeno. Zavrteli smo še glasbeno pravljico Janeza Bitenca o čudežnih škarjicah.

Jure Sešek

otrocibitencglasbena pravljicašmarnicenajvečji dar

Svetovalnica

VEČ ...|13. 5. 2020
Pomladanska skrb za sadno drevje

Sadjar Matjaž Maležič je v tokratni svetovalnici odgovarjal na številna vprašanja naših poslušalcev.

Pomladanska skrb za sadno drevje

Sadjar Matjaž Maležič je v tokratni svetovalnici odgovarjal na številna vprašanja naših poslušalcev.

kmetijstvosvetovanjevrt

Svetovalnica

Pomladanska skrb za sadno drevje
Sadjar Matjaž Maležič je v tokratni svetovalnici odgovarjal na številna vprašanja naših poslušalcev.
VEČ ...|13. 5. 2020
Pomladanska skrb za sadno drevje
Sadjar Matjaž Maležič je v tokratni svetovalnici odgovarjal na številna vprašanja naših poslušalcev.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 5. 2020
Ljubljana, Rogatec, Piran

Poročali smo o ponovnem odprtju ljubljanskega živalskega vrta, odprtju Muzeja na prostem v Rogatcu ter o vplivu omejitvenih ukrpeov zaradi epidemije na čiščenje morja.

Ljubljana, Rogatec, Piran

Poročali smo o ponovnem odprtju ljubljanskega živalskega vrta, odprtju Muzeja na prostem v Rogatcu ter o vplivu omejitvenih ukrpeov zaradi epidemije na čiščenje morja.

družba

Iz naših krajev

Ljubljana, Rogatec, Piran
Poročali smo o ponovnem odprtju ljubljanskega živalskega vrta, odprtju Muzeja na prostem v Rogatcu ter o vplivu omejitvenih ukrpeov zaradi epidemije na čiščenje morja.
VEČ ...|2. 5. 2020
Ljubljana, Rogatec, Piran
Poročali smo o ponovnem odprtju ljubljanskega živalskega vrta, odprtju Muzeja na prostem v Rogatcu ter o vplivu omejitvenih ukrpeov zaradi epidemije na čiščenje morja.

Andrej Šinko

družba

Ritem srca

VEČ ...|29. 4. 2020
We The Kingdom, Natalie Grant, Chris Renzema in Ellie Button

Tudi v tokratni oddaji smo se ustavili pri najbolj zanimivih tujih glasbenih novostih.

V oddaji smo zavrteli: SPES - Blagor Ranjenim, We The Kingdom - Dont Tread On Me, Natalie Grant - My Weapon, Natalie Grant - The King Of The World, Chris Renzema - Let The Ground Rest, Ellie Button - After All.

We The Kingdom, Natalie Grant, Chris Renzema in Ellie Button

Tudi v tokratni oddaji smo se ustavili pri najbolj zanimivih tujih glasbenih novostih.

V oddaji smo zavrteli: SPES - Blagor Ranjenim, We The Kingdom - Dont Tread On Me, Natalie Grant - My Weapon, Natalie Grant - The King Of The World, Chris Renzema - Let The Ground Rest, Ellie Button - After All.

glasbaduhovnostsodobna krščanska glasba

Ritem srca

We The Kingdom, Natalie Grant, Chris Renzema in Ellie Button
Tudi v tokratni oddaji smo se ustavili pri najbolj zanimivih tujih glasbenih novostih.

V oddaji smo zavrteli: SPES - Blagor Ranjenim, We The Kingdom - Dont Tread On Me, Natalie Grant - My Weapon, Natalie Grant - The King Of The World, Chris Renzema - Let The Ground Rest, Ellie Button - After All.
VEČ ...|29. 4. 2020
We The Kingdom, Natalie Grant, Chris Renzema in Ellie Button
Tudi v tokratni oddaji smo se ustavili pri najbolj zanimivih tujih glasbenih novostih.

V oddaji smo zavrteli: SPES - Blagor Ranjenim, We The Kingdom - Dont Tread On Me, Natalie Grant - My Weapon, Natalie Grant - The King Of The World, Chris Renzema - Let The Ground Rest, Ellie Button - After All.

Andrej Jerman

glasbaduhovnostsodobna krščanska glasba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 4. 2020
Vabe za določanje populacije strun

Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

Vabe za določanje populacije strun

Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabe za določanje populacije strun
Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.
VEČ ...|27. 4. 2020
Vabe za določanje populacije strun
Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Mateja Subotičanec

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|18. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Mateja Subotičanec

spominpogovorzdravilstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 4. 2020
Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto

V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto

V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

družbalokalnoslovenijakoronavirus

Iz naših krajev

Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto
V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|18. 4. 2020
Ajdovščina, Ljubljana, Novo mesto
V oddaji smo poročali o stanju na slovenski južni meji, o pomoči Karitas vipavske dekanije otrokom in brezdomcem ter o preživljanju karantene v ljubljanskem živalskem vrtu.

Andrej Šinko

družbalokalnoslovenijakoronavirus

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2020
Vrtnine v tem času

Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Vrtnine v tem času

Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Vrtnine v tem času
Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
VEČ ...|15. 4. 2020
Vrtnine v tem času
Katere vrtnine sejemo v tem času, kako poskrbeti zanje kako zaščiti posejano ... To so aktualna vprašanja, ki smo jih v Svetovalnici postavili strokovnjakinji Miši Pušenjak s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Robert Božič

svetovanjevrt

Naš gost

VEČ ...|11. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman

Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

spominpogovorzdravilstvo

Naš gost

Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman
Proti moči smrti, ni rožice na vrti. To je dobro vedel tudi poznavalec zdravilnih zelišč Jože Kukman. Pred leti je bil pogosto gost na našem radiu. Pred slabim mesecem dni se je od nas poslovil v 86. letu. Pogovor z njim je leta 2012 posnela Mateja Subotičanec. Lepo vabljeni k poslušanju spominske oddaje.

Mateja Subotičanec

spominpogovorzdravilstvo

Duhovna misel

VEČ ...|10. 4. 2020
Petek. Križ. Grob.

Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)

Petek. Križ. Grob.

Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)

duhovnost

Duhovna misel

Petek. Križ. Grob.
Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)
VEČ ...|10. 4. 2020
Petek. Križ. Grob.
Na kraju, kjer je bil križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen. (Jn 19, 41)

Gregor Čušin

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 4. 2020
Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.
VEČ ...|3. 4. 2020
Miša Pušenjak: Katere vrtnine sejemo v tem času
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pojasnjuje, katere vrtnine lahko zdaj že sejemo na prosto in katere v rastlinjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi

Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

cvetna nedeljevelika nočinfokoronaviruspogovorvrtsvetovanje

Informativni prispevki

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Alen Salihović

cvetna nedeljevelika nočinfokoronaviruspogovorvrtsvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 4. 2020
Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.
VEČ ...|2. 4. 2020
Miša Pušenjak: Nekatere sadike prenesejo tudi temperature pod ničlo
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Sadike vrtnin, ki jih zdaj posadimo na prosto, zdržijo tudi nižje temperature. Kaj že zdaj posaditi na prosto pa v prispevku.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 4. 2020
Miša Pušenjak: Oskrbimo se z domačimi sadikami iz slovenskih vrtnarij

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Spodbuja, da pokličete najbližjega vrtnarja in naročite sadike, ki jih potem lahko prevzamete na tržnici ali pa v vrtnariji, če je bližje vas. Upoštevati pa je potrebno vse uklrepe za preprečevanje pirjenja koronavirusa.

Miša Pušenjak: Oskrbimo se z domačimi sadikami iz slovenskih vrtnarij

Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Spodbuja, da pokličete najbližjega vrtnarja in naročite sadike, ki jih potem lahko prevzamete na tržnici ali pa v vrtnariji, če je bližje vas. Upoštevati pa je potrebno vse uklrepe za preprečevanje pirjenja koronavirusa.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Oskrbimo se z domačimi sadikami iz slovenskih vrtnarij
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Spodbuja, da pokličete najbližjega vrtnarja in naročite sadike, ki jih potem lahko prevzamete na tržnici ali pa v vrtnariji, če je bližje vas. Upoštevati pa je potrebno vse uklrepe za preprečevanje pirjenja koronavirusa.
VEČ ...|1. 4. 2020
Miša Pušenjak: Oskrbimo se z domačimi sadikami iz slovenskih vrtnarij
Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor pravi, da bomo s pomočjo sadik lahko najhitreje pridelali svojo hrano. Spodbuja, da pokličete najbližjega vrtnarja in naročite sadike, ki jih potem lahko prevzamete na tržnici ali pa v vrtnariji, če je bližje vas. Upoštevati pa je potrebno vse uklrepe za preprečevanje pirjenja koronavirusa.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Radijski misijon 2020

VEČ ...|31. 3. 2020
Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Drugi pogled: s. Petra Mohorko

Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

duhovnostsmiselRadijski misijon 2020misijon

Radijski misijon 2020

Drugi pogled: s. Petra Mohorko
Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.
VEČ ...|31. 3. 2020
Drugi pogled: s. Petra Mohorko
Marijina sestra čudodelne svetinje, tudi vzgojiteljica in pedagoška vodja vrtca Nazaret v Štepanji vasi, s. Petra Mohorko razmišlja o smislu, ki ga išče v vsakdanjih stvareh.

Radio Ognjišče

duhovnostsmiselRadijski misijon 2020misijon

Ritem srca

VEČ ...|25. 3. 2020
Situacija doma in drugod

Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

Situacija doma in drugod

Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

glasbamladi

Ritem srca

Situacija doma in drugod
Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.
VEČ ...|25. 3. 2020
Situacija doma in drugod
Ritem srca je tokrat najprej zavrtel skladbi Ribniškega pasijona in povedal, da letošnja izvedba odpade. V rubriki o tuji sodobni krščanski glasbi pa je Založba Prepihmedia predstavila različne izvajalce in njihove skladbe, ki blažijo strah in krepijo vero, odganjajo skrbi in prinašajo upanje.

Jure Sešek

glasbamladi

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu

Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

info

Informativni prispevki

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Helena Križnik

info

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase

Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

duhovnostdružba

Informativni prispevki

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.
VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

Rok Mihevc

duhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa

Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

koronavirusprometvrtovecinfo

Informativni prispevki

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Alen Salihović

koronavirusprometvrtovecinfo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Prvi posevki in urejanje vrta

Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.
VEČ ...|11. 3. 2020
Prvi posevki in urejanje vrta
Sončno vreme vabi, da se posvetimo delu na zemlji. Zdaj že urejamo vrtove, pospravljamo staro in pripravljamo gredice za novo. Prvi posevki, urejanje zeliščnega vrta, priprava tople grede, vzgoja lastnih sadik, delo v rastlinjakih…to so vsebine, o katerih smo govorili v Svetovalnici. Naša gostja je bila Fanči Perdih.

Slavi Košir

vrtkmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Pridelava krompirja

Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.
VEČ ...|6. 3. 2020
Pridelava krompirja
Mag. Jože Mohar je odgovarjal na vprašanja poslušalcev in svetoval kako v vsej ponudbi sort semenskega krompirja pravilno izbrati, kako prepoznati kakovostno in dobro seme ter kako z njim pravilno postopati do saditve.

Robert Božič

svetovanjevrtkmetijstvohranasamooskrba

Svetovalnica

VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Aktualna priprava gredic

V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Svetovalnica

Aktualna priprava gredic
V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.
VEČ ...|26. 2. 2020
Aktualna priprava gredic
V Svetovalnici je naša gostja ponovno Fanči Perdih iz kooperative Amarant, s katero mso spregovorili o aktualni pripravi gredic in o tem, katere rastline že lahko sejemo na prosto.Predstavila je tudi nekaj manj znanih rastlin,kot je npr. črni koren.

Slavi Košir

vrtkmetijstvonaravasvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...

Kuhajmo s sestro Nikolino

O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...

svetovanjekuhanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...
VEČ ...|24. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino
O pripravi (pustnih) krofov in flancatov smo govorili tokrat: o sestavinah, pripravi testa, gnetenju, cvrtju, pečenju v pečici ...

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - preprečimo luknje

Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.

Krofi - preprečimo luknje

Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - preprečimo luknje
Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - preprečimo luknje
Če imajo krofi luknje ali se med cvrtjem sami obračajo, so premalo vzhajani.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - poslušalka o maščobi

Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.

Krofi - poslušalka o maščobi

Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - poslušalka o maščobi
Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - poslušalka o maščobi
Za uspešno cvrtje krofov je pomembna kakovostna maščoba.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - količina maščobe

Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.

Krofi - količina maščobe

Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - količina maščobe
Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - količina maščobe
Najboljša je mešanica olja in masti. Ni treba, da je je v posodi veliko - za višino dveh ali teh prstov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih

Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.

Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih

Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih
Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.
VEČ ...|24. 2. 2020
Krofi - cvrtje enojnih in dvojnih
Za enojne krofe je dovolj, da vzhajajo enkrat in jih kasneje nadevamo z marmelado. Dvojni pa naj vzhajajo na vsaki strani pol ure, prva stran naj bo pokrita.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Rez sadnega drevja

Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.
VEČ ...|12. 2. 2020
Rez sadnega drevja
Bliža se idealen čas za rez sadnega drevja in temu vprašanju smo namenili pozornost v svetovalnici. Naš gost je bil sadjar Matjaž Maležič.

Robert Božič

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 2. 2020
Zelišča v mešanih setvah z vrtninami

Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

Zelišča v mešanih setvah z vrtninami

Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zelišča v mešanih setvah z vrtninami
Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|4. 2. 2020
Zelišča v mešanih setvah z vrtninami
Mag. Nataša Ferant opozarja, da so zelišča lahko zelo primerni dobri sosedje vrtnin, ki nam omogočajo lažjo pridelavo in tudi okusnejše pridelke. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino

O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.

Kuhajmo s sestro Nikolino

O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.

svetovanjekuhanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.
VEČ ...|3. 2. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino
O kuhanju fižola in pripravi fižolove juhe, pripravi bakala, skutinih štrukljev, špinačne lazanje in ocvrtih mišk ste spraševali tokrat in z nami delili tudi svoje izkušnje.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|3. 2. 2020
Ocvrte miške

Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.

Ocvrte miške

Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Ocvrte miške
Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.
VEČ ...|3. 2. 2020
Ocvrte miške
Naredimo prijetno mehko, dobro pregneteno kvašeno testo. Ko je vzhajanje pri koncu, z žlico, ki smo jo pomočili v vroče olje, zajemamo žličnike ter ocvremo z obeh strani. Treba je paziti na pravo temperaturo olja. Damo na cedilo in po potrebi potresemo s sladkorjem.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve

Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.
VEČ ...|29. 1. 2020
Zagate s semeni vrtnin in pravilnem času setve
Lahko bi se že naučili, da vreme nikoli ne bo »normalno«, že zato, ker Slovenija leži na takšnem območju,« je že pred leti na našem radiu povedala Miša Pušenjak. Tokrat smo govorili o zagatah s semeni vrtnin in pravilnimi časi setve. Svetovalnica z Mišo Pušenjak.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.

Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

družbamladinaravaodnosi

Sol in luč

Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|28. 1. 2020
Greta Thunberg: Naša hiša je v plamenih.
Ko bereš zgodbo družine najbolj znane najstnice ta trenutek, Grete Thunberg, se ne moreš otresti ironične primerjave s svetovno družino. Množica sindromov, ki para družino podolgem in počez, sindromov ki bi jih lahko pripisali tudi današnjem svetu, ki so posledica načina življenja zahodnega sveta, ki nas vse kot vrtinec srka v brezno potrošništva v katerem se obupno borimo, da nas ne posrka do dna, ker je tam blato odpadkov iz katerih se ne moreš izkopati. Prisluhnite nekaj odlomkom iz knjige Naša hiša je v plamenih, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbamladinaravaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

O aktualnem delu na vrtu

Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

svetovanjevrt

Svetovalnica

O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,
VEČ ...|22. 1. 2020
O aktualnem delu na vrtu
Svetovalnica je spregovorila o aktualnem delu na vrtu in o pripravi za delo na vrtu spomladi.. Od sredine januarja že lahko sejemo prve paprike, solate, peteršilj… Uspeh dela na vrtu in poljih je odvisen tudi od načrtovanja: kje bomo kaj sejali, bomo kolobarili, kdaj bomo sejali, že imamo semena…? Naša sogovornica je bila Fanči Perdih iz podjetja Amarant,

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2020
Sadnja sadnega drevja

Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

Sadnja sadnega drevja

Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

izobraževanjekmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sadnja sadnega drevja
Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.
VEČ ...|15. 1. 2020
Sadnja sadnega drevja
Vasja Juretič, svetovalec specialist za sadno drevje in oljkarstvo na Kmetijsko Gozdarskem Zavodu Nova Gorica, je svetoval glede sadnje sadnega drevja v tem času.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvovrt

Naš gost

VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Roman Verdel

Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Naš gost

Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.
VEČ ...|4. 1. 2020
Roman Verdel
Ravnatelj Slovenske glasbene šole dežele Koroške, profesor na Slovenski gimnaziji v Celovcu, zborovodja, kulturni delavec, občinski svetnik v Borovljah, predsednik zasebnega slovenskega dvojezičnega vrtca v Borovljah Jaz in ti - vse to v življenju združuje naš tokratni sogovornik, Roman Verdel.

Matjaž Merljak

pogovorglasbaizobraževanjekulturavzgoja

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica

Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Sobotna iskrica

Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.
VEČ ...|21. 12. 2019
Žive jaslice, Mavrica in devetdnevnica
Sobotna iskrica je prinesla dva dela božične devetdnevnice, slišali smo kako zvezde gledajo na lepoto v Marijinem srcu in Jožefovo odločnost ter dobroto. Mavrica je poskrbela za pravljico in lepo zgodbo o ekologiji, na kratko pa smo predstavili tudi žive jaslice v Postojnski jami in v ljubljanskem živalskem vrtu.

Jure Sešek

mladiotrociduhovnostvzgojažive jaslice v Postojnski jamiBožična zgodba v ZOO Ljubljana

Ritem srca

VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD

V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Ritem srca

Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.
VEČ ...|18. 12. 2019
Skupnost Emanuel predstavlja nov CD
V oddaji smo gostili Mašo in Boštjana Leskovarja, ki sta predstavljala zadnji glasbeni projekt skupnosti Emanuel. Gre za CD V zahvalo Tebi, ki je bil v živo posnet na enem izmed junijskih Večerov sodobne krščanske glasbe na Rakovniku v Ljubljani. Drug del oddaje smo namenili večkrat nagrajenemu Tauren-u Wells-u.

V oddaji smo zavrteli: Emanuel - Aleluja, Jubilate Deo, Emanuel - Njegova slava in veličastvo, Emanuel - Hozana, Emanuel - Abba, Emanuel - Oče, Emanuel - V zahvalo Tebi, Melanie Penn - Great Things, Tauren Wells - Hills and Valleys, Tauren Wells - Gods Not Done With You, Tauren Wells – Close, Tauren Wells - Miracle.

Blaž LesnikTadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostvečer SKG

Svetovalnica

VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Aktualna opravila v sadovnjakih

V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

svetovanjevrtpogovor

Svetovalnica

Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.
VEČ ...|11. 12. 2019
Aktualna opravila v sadovnjakih
V Svetovalnici smo gostili sadjarja Matjaža Maležiča in se z njim pogovarjali o aktualnih opravilih v sadovnjakih.

Robert Božič

svetovanjevrtpogovor

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan

Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Sobotna iskrica

Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!
VEČ ...|7. 12. 2019
Adventna Mavrica, Hrestač in Dvorišče Romane Krajnčan
Sv. Miklavž v naš studio prihaja z drobno zamudo. Poslušalcem Sobotne iskrice je namreč prinesel čudovita darila. S pomočjo Mavrice, med drugim, družabno igro in ogled Božične zgodbe v živalskem vrtu v Ljubljani, s pomočjo ljubljanske Opere in Baleta pa kup vstopnic za ogled decembrske uspešnice vseh sezon Hrestača. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju. Posebna Sobotna iskrica je to!

Jure Sešek

družbaduhovnostmladiotrocivzgoja

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Tolerantnost na visokih obratih

Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Komentar Domovina.je

Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tolerantnost na visokih obratih
Minuli knjižni sejem v Ljubljani je postregel z več žalostnimi posebnostmi. Že pred njim se je slovenska javnost ukvarjala, kot se temu grdo reče, z babjim ravsom. Zakuhali sta ga dve, od rdeče zvezde prežeti dami, Makarovičeva in Slabšakova. Običajno ju vidimo v vlogi zagovornic socialistične preteklosti, s tem pa indirektno socialne pravičnosti, enakosti in delitve dobrin. No, pa se jima je zataknilo prav pri dobrinah. Kot običajno vsem iz tega antikapitalističnega bazena.A višek kulturniške zabave je uspelo LGTB-jevskim aktivistom, ki so s hrbti in branjem protestirali zoper najbolj izpostavljenega slovenskega Freudovca, mag. Vodeba. A, zadeva se ni končala z miroljubnim protestom. Zagovorniki strpnosti in tolerantnosti so podivjali do te mere, da je organizator moral poklicati na pomoč, kar modre angele. Vodeb je tako s Freudom dobival iz minute v minuto žive dokaze, da imata z učiteljem prav. V svoji naturalistični maniri, ki je pri vsej sodobni kulturološki zmedenosti zdravilna, se ni pustil motiti pri razlagi Ojdipovega kompleksa, ki se lahko razreši samo v heteroseksualnem razmerju. LGTB-ejevci so mu naredili odlično reklamo za knjigo in upati smemo, da bodo tudi zaradi te knjige biološki fantje hoteli postati možje in biološke ženske, žene. Da feministično lezbična in gejevska ideologija, po teoriji spola postaja vse bolj agresivna, je že nekaj časa jasno.Kaj pa so parade ponosa drugega kakor javno manifestiranje identitetnih problemov? A Bog ne daj, da kakšen župan tega ne dovoli, ali celo kakšna država, kot je katoliško zagamana Poljska, te vrste marše prepove. Sodobna tolerantnost se meri po toleranci do parad ponosa. Od slovenskega knjižnega sejma naprej bi veljalo to politično korektnost zbrisati z dnevnega reda svetovne javnosti. Če ti ljudje ne prenesejo niti knjige, ki je tudi drugačna kot so drugačni oni, po tem je sleherno drugačnost potrebno prepovedati in zatirati. Vsaka drugačnost je pač samo drugačnost. In v demokratični družbi bi naj mirno sobivale.Dve področji iz seznama politične korektnosti me že dolgo motita, ker jima ne zmorem pripisati logičnosti. Če je nacizem izvajal holokavst nad Judi in istospolnimi osebami, zaradi tega ne eni, ne drugi ne morejo imeti bianko menice, da se jih ne sme kritizirati in nasprotovati njihovemu početju. Judovska politika v Izraelu in še kje, je umazana, a če to poveš, si lahko prištet med antisemite. In ko Vodeb pove, kaj si misli o feministkah in LGTB-ejevcih, je homofob in vse kar je temu podobnega. Nikjer še nisem zasledil, da se kristjanov ne sme kritično presojati, ker so nad njimi izvajali holokavste vsi, od Nerona do sodobne Sirije.Pred leti sem se ves mesec posvetil študiju pojava homoseksualnosti, ker je tudi znotraj teoloških vrst mogoče zaslediti vse mogoče. Poleg tega sem imel primere, da so me ljudje vprašali, kaj naj naredijo, ker njihova spolna identiteta ni bila jasno artikulirana. Poznam tudi istospolno usmerjene osebe, ki so blizu cerkvi ali celo njeni sodelavci. S slednjimi nisem imel nobenih osebnih težav. Pri prvih pa sem svetoval naj naredijo vse, kar lahko, da se bodo v svoji koži počutili to, kar menijo, da so. Vsi vemo, da so ljudje, ki se ne doživljajo in dojemajo kot večina, ki je heteroseksualna. To pa še ne pomeni, da je potrebno iz tega stalno ustvarjati družbeni problem in ga manifestirati pod krinko boja za enake pravice. Še najmanj pa gre za dokaze napredne in odprte družbe, kot so nam to do letošnjega knjižnega sejma dopovedovali aktivisti LGTB.Napredna družba je lahko samo tista, ki gre naprej, ki bo preživela, ki bo dovolj vitalna. Žal pa to iz istospolnih opredelitev ne izhaja. Takšna družba nima prihodnosti, ker je napovedala vojno biologiji. Brez biologije pa tudi ni ne kulture, ne družbe. In pri vsej tej zgodbi je zanimivo, da so danes največji antifroidovci tisti, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjali seksualno revolucijo v najbolj seksitični maniri. Od takratnega Rousseaujevskega klica nazaj k naravi, smo danes pristali pri klicu, »sola« kultura. Noben ekstremen in noben enostranski poudarek v zgodovini antropologije ni predstavljal napredka in razvoja, pač pa regres. Vsiljevanje kakršnekoli ideologije v vrtce in šole predstavlja zavestno pohabljanje generacij.Nismo se še opomogli od komunistične pohabljenosti pa nam potomci vrednostnega nihilizma in relativizma vsiljujejo teorijo spola kot civilizacijski dosežek.Knjižni sejem je postregel tudi s podatkom, da vedno manj Slovencev bere, da na sejmu še ni bilo tako malo ljudi. To nas lahko skrbi, ker je sodobna tehnologija, ki diktira bralno kulturo, bistveno bolj površna in poplitvena, kot je knjiga. Manj knjige in več ideologije. Več ideologije, manj demokracije in tolerantnosti. Manj demokracije, več nasilja in avtokracije.LGTB-ejevski aktivizem s teorijo spola je zajezdil družbo v trenutku njene šibkosti in zbeganosti, njene moralne neodpornosti. Vodebova svarila so ključna. Kdor jih niti tolerira ne, že ve zakaj.

Dr. Ivan Štuhec

časnikkomentarslovenijapolitikalgbtinfo

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...

Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

družbaduhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.
VEČ ...|30. 11. 2019
Nadškof Marjan Turnšek: sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju...
Oktobrska sinoda o Amazoniji, kipi prvobitnih ljudstev v vrtovih Vatikana, navzočnost pri poganskem obredju in nekatera vprašanja, ki jih je odprl papež, je razburila nekatere katoličane, predvsem na socialnih omrežjih. Da ni papež zaradi tega nič manj Kristusov, ter o tem, kaj je o Božjem razodetju v nekrščanskih verstvih povedal že Drugi vatikanski koncil, smo govorili z nadškofom Marjanom Turnškom.

Silvestra Sadar

družbaduhovnostpapež

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo

Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.
VEČ ...|27. 11. 2019
Pridelava mikrozelenjave nudi vitamine čez zimo
Tako je v naši jutranji rubriki opozorila Miša Puešnjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na KGZ Maribor. Opisala je tudi najpogostejše vrste zelenajve, ki jo do faze dveh pravih listov lahko v ta namen gojimo v naših stanovanjih.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 11. 2019
Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

25 letinfodružba

Informativni prispevki

Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.
VEČ ...|26. 11. 2019
Glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak - novinarska konferenca
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

msgr. Franci Trstenjak

25 letinfodružba

Svetovalnica

VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Permakultura v praksi

O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Svetovalnica

Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.
VEČ ...|21. 11. 2019
Permakultura v praksi
O tem, kaj permakultura pomeni v praksi smo je pogovarjali z gostom Slavkom Turšičem, sadjarjem in predavateljem z veliko izkušnjami na področju ekološkega, biodinamičnega in permakulturnega sadjarstva.

Slavi Košir

naravakmetijstvovrtsvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Nataša Ličen

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 5. 2020
Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Problematika škod po zvereh in komentar III. svežnja ukrepov ob krizi z novim koronavirusom

Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.

Robert Božič

družbakmetijstvozverikoronavirus

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|30. 5. 2020
Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Pesem za Marijo

Za novo vznemirjenje v družini je poskrbel Jaka. Bližal se je konec poletnih počitnic, in ko so v Ljubljani v knjigarni kupovali zadnje stvari za šolo, je Jaka izginil. Iskali so ga po trgovini, spraševali ljudi, vendar ga niso našli. Skoraj so že poklicali policijo, ko se je iz najbolj oddaljenega kota trgovine zaslišalo tiho petje. Izza knjižnih polic so zaslišali peti njihovega Jaka pesmico o Mariji. Padel je namreč za police, ko je hotel dobiti knjigo, ki mu je bila všeč. Medtem ko je čakal, da ga najdejo, je spesnil pesmico o Mariji in si jo prepeval, da ga ni bilo strah.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|31. 5. 2020
Pismo misijonarke Metke Kociper iz Brazilije.

Pismo misijonarke Metke Kociper iz Brazilije.

Jure Sešek

družba

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|31. 5. 2020
Prestavitve duhovnikov

Kako bo letos s prestavitvami duhovnikov? Kakšni so sploh kriteriji za prestavitve in kako je s pomanjkanjem duhovnikov v Sloveniji? Na ta vprašanja nam je odgovoril ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Prestavitve duhovnikov

Kako bo letos s prestavitvami duhovnikov? Kakšni so sploh kriteriji za prestavitve in kako je s pomanjkanjem duhovnikov v Sloveniji? Na ta vprašanja nam je odgovoril ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Marta Jerebič

infodružbapogovor

Rožni venec

VEČ ...|31. 5. 2020
Rožni venec

Rožni venec

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|31. 5. 2020
Obiskanje Device Marije

Obiskanje Device Marije

Jure Sešek

duhovnost