Svetovalnica

VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Prihodnost vrtnega orodja

Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.
VEČ ...|12. 9. 2019
Prihodnost vrtnega orodja
Za delo na vrtu potrebujemo različno orodje. Ni nepomembno, kakšno kosilnico imamo, kako je z orodjem za obžagovanje drevja in podobno. Gostili smo strokovnjaka, ki se že več desetletij ukvarja s tem področjem, direktorja podjetja Tabakum Goceja Taseva. Med drugim je predstavil tudi prednosti baterijskega orodja.

Blaž Lesnik

svetovanjevrtorodjekosilnicebaterijske žage

Svetovalnica

VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Učenci s specifičnimi učnimi težavami

Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

svetovanjeizobraževanjemladi

Svetovalnica

Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.
VEČ ...|10. 9. 2019
Učenci s specifičnimi učnimi težavami
Predstavljajte si sebe v vrtcu. Vsi sovrstniki znajo zavezati čevlje, zapeti gumbe, vam pa to predstavlja nepremagljivo oviro. Še knjige ne znate listati v pravo smer. Z vsem tem se srečujejo dislektiki. Kako jih prepoznati in jim pomagati, da razvijejo tudi druge lastnosti po katerih so znani, da so namreč kreativni in imajo dobro prostorsko predstavo? O tem smo v tokratni oddaji govorili z gostjo dr. Marijo Kavkler, ki se že več kot 30 let ukvarja s tem področjem.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanjemladi

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?

Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .
VEČ ...|9. 9. 2019
Kako ocvreti sir in bučke, jajčevce?
Sir pripravimo na dunajski način (moka, jajce, drobtine), bučke in jajčevce pa lahko v pivovem testu. Najprej pa jih posolimo in nato obrišemo s servieto. Cvrenje naj poteka v odprti posodi, sicer bo para dvignila skorjico. .

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ...|30. 8. 2019
Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov

Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

kmetijstvonaravavrttrava

Svetovalnica

Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov
Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.
VEČ ...|30. 8. 2019
Mag. Jože Mohar o dosejevanju in obnovi travnikov
Tokrat smo govorili o dosejavanju in obnovi travnikov, ter poskušali opozoriti na pravilno sosledje korakov za uspeh. Naš gost je bil mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrttrava

Ritem srca

VEČ ...|28. 8. 2019
Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove

Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.

Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove

Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.

glasbasodobna krščanska glasbastična 2019duhovnost

Ritem srca

Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove
Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.
VEČ ...|28. 8. 2019
Stična mladih in 50. podelitev nagrad Dove
Povabili smo na letošnji Stično mladih nakateri bo tudi ekipa Radia Ognjišče. Nekateri bodo skrbeli, da bodo utrinki s srečanja prisotni tudi v našem programu, drugi bomo poskrbeli za izvedbo delavnice Ritem srca, kjer bo svoje mesto imela sodobna krščanska glasba in njeni avtorji in izvajalci. Drug del oddaje smo posvetili že 50. podelitvi nagrad Dove in tistim, ki so bili za omenjene nagrade nominirani največkrat.

V oddaji smo zavrteli: Stična bend - Stična točka, SPES - Mir srca, Hillsong Worship - Who You Say I Am, TobyMac - Everything, Kirk Franklin - F.A.V.O.R, Guardians - Ready For Revival.

Tadej VindišAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbastična 2019duhovnost

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike

Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!
VEČ ...|28. 8. 2019
Andrej Tomelj: Avtogoli slovenske zunanje politike
Avtogoli slovenske zunanje politike, je naslov komentarja, ki ga je za portal Časnik.si napisal Andrej Tomelj. Govori o novi ameriški veleposlanici v ZDA. Končno smo s srcu Evrope in popku sveta učakali prihod nove ameriške veleposlanice in jadra slovenskega žurnalizma so se napela v močnem vetru, ki je zavel ob njenih prvih korakih na sončni stran Alp. Še z nobenim veleposlanikom doslej si ob njegovem prihodu nismo dali toliko opraviti. V komentarjih je moč zaznati vse, od podcenjevanja nove veleposlanice do užaljenosti zaradi nezanimanja ameriške zunanje politike za Slovenijo.Veleposlanica Lynda Blanchard ni karierna diplomatka. Zato ji številni komentatorji očitajo, da si je veleposlaniško mesto kupila s težkimi milijoni, ki jih je darovala republikancem in Donaldu Trumpu v njegovi volilni kampanji. Je s tem kaj narobe? Nič; to je ameriški način financiranja politike. Slovenski žurnalisti, pometajte raje pred domačim pragom. Vendar ne pod preprogo! Pometajte raje na kup, ki ga bo lahko videl kdorkoli, tudi iz letala. Raziščite, kaj je z rdečimi številkami, v katerih je umirala LDS, kako krije izgubo parlamentarna stranka SD itd. Potrudili ste se le pri vprašljivem posojilu SDS-u, ki pa ga je stranka takoj poplačala in vrtoglavo drago preplačala.Povsem smo pozabili na Lyndinega soseda, veleposlanika Ruske federacije. Z njim postaja soseda, čeprav je ameriška ambasada na Prešernovi cesti, ruska pa na Tomšičevi. Kako zgovorna naslova: genialni Slovenec in svetovljan nasproti partijskemu sekretarju!Skoraj bo že deset let, kar Doku Gapurovič Zavgajev zaseda mesto veleposlanika v Sloveniji. Putin in Medvedjev sta vedela koga, kam, zakaj in za kaj sta ga poslala v Ljubljano. Putin še predobro ve, zakaj je Zavgajev, kljub starosti (decembra bo dopolnil devetinsedemdeset let) nenadomestljiv. Zavgajev v Kremelj ni prinesel milijonov. V nahrbtniku je imel le bleščečo partijsko kariero ter problematična in nečastna dejanja v Čečeniji. Ne naši oblastniki ne žurnalisti provladnih medijev niso mogli in/ali si upali odločno ugovarjati temu, koga Rusi pošiljajo v Ljubljano. Zunanji minister Žbogar je bil ob ruski nameri celo naravnost navdušen. Pozdravil je dejstvo, da k nam prihaja za veleposlanika celo namestnik ruskega zunanjega ministra.V kateri resnično demokratični državi bi Zavgajev užival gostoljubje? Ni problematičen samo njegov življenjepis ampak tudi njegove čudne predstave o delu veleposlanika. Na odprti sceni se je bratil s Turnškovimi borci, s podporo navezi Janković-Erjavec se je vtikal v zadnje državnozborske volitve. Z zaskrbljenostjo lahko ugibamo, kakšne poteze je vlekel v zaodrju. Njegovo nezaslišano početje pred volitvami je med drugimi močno razburilo Damirja Črnčeca. Prav zanimivo bi bilo današnje videnje predrznega veleposlanikovega ravnanja v očeh aktualnega vladnega sekretarja.Po Erjavčevi vroči ljubezni z Rusijo smo si od novega zunanjega ministra obetali bolj uravnoteženo zunanjo politiko. Žal je Cerar človek, za katerega ljudska modrost pravi, da kar z glavo naredi, z ritjo podre. Minister Cerar se je vendarle odpravil v ZDA in že prvi dan zabil Sloveniji avtogol. V Washingtonu se je srečal z demokratsko senatorko Klobucharjevo, ki jo nekateri omenjajo kot kandidatko z predsednico, torej Trumpovo izzivalko. Kaj sta govorila s političarko belokranjskih korenin, ali sta jedla potico ali belokranjsko pogačo, ni pomembno. Pomembna je usodna napaka, da je po dolgoletnem diplomatskem zatišju slovenski zunanji minister pohitel v Trumpu sovražni tabor.Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da je Klobucharjeva v senatu glasovala proti imenovanju Lynde Blanchard za veleposlanico, glasovala je proti prijateljici in zaupnici Melanije Trump. In potem jokamo, da Melanija ničesar ne postori za Slovenijo. Naj gre v slovenski gol in brani domovino svoje mladosti pred avtogoli? Naj občuduje grobo obtesano plavo skulpturo nad Sevnico, s katero se ji posmehujejo »umetnik« in slovenski amerikanofobi?Kaj Slovenci v teh dneh sporočamo urbi et orbi? Večina nebrzdano vpije, da v slovensko postmoderno, z levičarstvom omreženo, družbo prihaja skrajno starokopitna oseba, tako rekoč iz časa ameriške državljanske vojne: kristjanka, mati sedmih otrok, humanitarna aktivistka. Hudo! Je premožna in nekoruptivna. Še huje!Prijateljuje z družino Trump. Najhuje!

Matej Tomelj

časnikkomentarzdaveleposlaništvoinfoodnosipolitika

Svetovalnica

VEČ ...|27. 8. 2019
Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Prvi dan v vrtcu

Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

vzgojaotrocisvetovanje

Svetovalnica

Prvi dan v vrtcu
Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis
VEČ ...|27. 8. 2019
Prvi dan v vrtcu
Novo šolsko leto bo nov začetek tudi za mnoge predšolske otroke, ki vstopajo v vrtec. Kako olajšati ta prehod, katera priporočala so pomembna za njihove starše, kako se odzvati na otrokove solze? To so vprašanja, ki smo jih zastavili gostji v Svetovalnici Neji Samar Brenčič iz zavoda IZriis

Tanja Dominko

vzgojaotrocisvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|21. 8. 2019
Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba

Ritem srca

Jeremy Camp
V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.
VEČ ...|21. 8. 2019
Jeremy Camp
V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Tadej VindišAndrej Jerman

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba

Svetovalnica

VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Divja hrana

Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Svetovalnica

Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.
VEČ ...|31. 7. 2019
Divja hrana
Dario Cortese je vrhunski poznavalec samoniklih rastlin, ki jih sodobni človek žal premalo pozna. Številne so bogatejše z minerali in ostalimi koristnimi snovmi za organizem, od gojenih po vrtovih. Pa vendarle pozor, treba je poznati, preden trgamo.

Nataša Ličen

svetovanjenaravadružbazdravstvo

Doživetja narave

VEČ ...|26. 7. 2019
Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Soča, še naprej bistra hči planin?

Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

narava

Doživetja narave

Soča, še naprej bistra hči planin?
Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.
VEČ ...|26. 7. 2019
Soča, še naprej bistra hči planin?
Prepustili smo se smaragdni lepotici Soči in predstavili prizadevanja za to, da bi reka in njena okolica ostala nedotaknjena. V oddaji ste slišali tudi, česa se lahko v poletnih dneh poleg sence nadejate v Botaničnem vrtu v Ljubljani.

Blaž Lesnik

narava

A štekaš?

VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Poletje in glasba, a štekaš?

Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

mladiglasba

A štekaš?

Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;
VEČ ...|24. 7. 2019
Poletje in glasba, a štekaš?
Predvajane skladbe: Proper – Pesem o njej; Sara Bareilles - Fire; Lea Sirk – Po svoje; Nick Jonas - Home; James Bay feat. Julia Michaels – Peer pressure; BQL – Ko je ni; Zedd & Katy Perry - 365; Eva Boto - ZAVEDNO; Tom Walker feat. Zara Larsson – Now you‘re gone; Alejandro Sanz & Camila Camello – Mi persona favorita; Ellie Goulding - Sixteen; LANY & Julia Michaels - okay; Modrijani – Sreča je v naju; Kacey Musgraves – Oh, what a world; Okustični - Se vrti (Ko si na tleh); Lauren Daigle – You say;

Luka SešekJan Gerl

mladiglasba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 7. 2019
Polpeti iz bučk

Bučke naribamo, a ne povsem na drobno, malo posolimo in pustimo, da spustijo vodo. Posebej razmešamo dve jajci, dodamo sol in poper ter strt česen in dve žlici olja ter dve žlici drobtin in dve žlici moke ter sesekljan peteršilj. Bučke ožmemo in damo v mešanico ter naredimo maso, z žlico zajemamo in polagamo na vroče olje v posodi. Ocvrte odlagamo na papirnato servieto.

Polpeti iz bučk

Bučke naribamo, a ne povsem na drobno, malo posolimo in pustimo, da spustijo vodo. Posebej razmešamo dve jajci, dodamo sol in poper ter strt česen in dve žlici olja ter dve žlici drobtin in dve žlici moke ter sesekljan peteršilj. Bučke ožmemo in damo v mešanico ter naredimo maso, z žlico zajemamo in polagamo na vroče olje v posodi. Ocvrte odlagamo na papirnato servieto.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Polpeti iz bučk
Bučke naribamo, a ne povsem na drobno, malo posolimo in pustimo, da spustijo vodo. Posebej razmešamo dve jajci, dodamo sol in poper ter strt česen in dve žlici olja ter dve žlici drobtin in dve žlici moke ter sesekljan peteršilj. Bučke ožmemo in damo v mešanico ter naredimo maso, z žlico zajemamo in polagamo na vroče olje v posodi. Ocvrte odlagamo na papirnato servieto.
VEČ ...|15. 7. 2019
Polpeti iz bučk
Bučke naribamo, a ne povsem na drobno, malo posolimo in pustimo, da spustijo vodo. Posebej razmešamo dve jajci, dodamo sol in poper ter strt česen in dve žlici olja ter dve žlici drobtin in dve žlici moke ter sesekljan peteršilj. Bučke ožmemo in damo v mešanico ter naredimo maso, z žlico zajemamo in polagamo na vroče olje v posodi. Ocvrte odlagamo na papirnato servieto.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Orehova muha, travništvo in govedoreja

V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

kmetijstvosvetovanjevrt

Kmetijska oddaja

Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.
VEČ ...|14. 7. 2019
Orehova muha, travništvo in govedoreja
V prvem delu oddaje smo se z Matejo Strgulec, svetovalko specialistko s KGZ Novo mesto, ustavili ob pogledu na izzive travnatega sveta. V osrednjem delu je Iris Škerbot, svetovalka specialistka s KGZ Celje pojasnila razvojne stadije orehove muhe, v tretjem delu pa je bil z nami Stane Bevc svetovalec specialist s KGZ Novo Mesto. Pojasnil je nujnost redne skrbi za parklje pri govedu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

svetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.
VEČ ...|1. 7. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V današnji oddaji ste slišali o pripravi poletne zelenjavne juhe, sladoleda, uporabi ekonom lonca, pripravi ocvrtega sira in polnjene paprike ter kako se rešiti plesni na kisli repi.

Matjaž Merljak

svetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Vrtnice

V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

Informativni prispevki

Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.
VEČ ...|30. 6. 2019
Vrtnice
V Arboretumu Volčji Potok imajo nov rožni vrt, v katerem lahko občudujemo tudi vrtnice poimenovane po papežih, romarskih krajih in drugih pomembnih cerkvenih mejnikih. Matjaž Mastnak je povedal, od kod tolikšna priljubljenost te kraljice med cvetovi in zakaj so to gartrože.

Nataša Ličen

kmetijstvokulturanaravaizobraževanjeinfopogovordružba

A štekaš?

VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Vroča sreda ob vroči novi glasbi

Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

mladiglasbanovosti

A štekaš?

Vroča sreda ob vroči novi glasbi
Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;
VEČ ...|26. 6. 2019
Vroča sreda ob vroči novi glasbi
Predstavljene skladbe: Fed horses – Spremembe; Shawn Mendes feat. Camila Cabello – Senorita; Xequtifz – Iconic; Avicii feat. Chris Martin – Heaven; Okustični – Se vrti (Ko si na tleh); Saša Lešnjek – Nazaj v Piran; Kirk Franklin – F.A.V.O.R.;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovosti

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Pomen ukrepov za krepitev rastlin

Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.
VEČ ...|26. 6. 2019
Pomen ukrepov za krepitev rastlin
Letošnje leto je nekaj posebnega. Imeli smo milo neznačilno zimo, ki mnogim rastlinam ni prinesla pravega zimskega počitka, tudi škodljivci so v večji meri preživeli, potem smo imeli tople in dobro namočen april, pa mrzel in namočen maj, in v juniju prvi vročinski val. Vse to vpliva tudi na naše gojene rastline in vrtnine pravi Igor Škerbot, svetovalec specialist s KGZ Celje, in povzroča velike ovire v njihovem razvoju.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Aktualna opravilia v vrtovih

Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

svetovanjevrtnaravapogovor

Svetovalnica

Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.
VEČ ...|12. 6. 2019
Aktualna opravilia v vrtovih
Beseda je tekla o aktualnih opravilih v vrtovih, predvsem o tem, kako rastlinam pomagati, da bodo čimbolj zdrave. Svetovala sta strokovnjaka Barbara Lončar Vrhovec in Matej Zagoričnik is Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

svetovanjevrtnaravapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

kmetijstvovrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih
VEČ ...|12. 6. 2019
Miša Pušenjak: Zastirke na vrtovih

Robert Božič

kmetijstvovrt

Iz naših krajev

VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica

V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Iz naših krajev

Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.
VEČ ...|8. 6. 2019
Ptuj, Bled, Bohinj, Koprivnica
V tokratni oddaji smo poročali, da v jeseni v okolici Ptuja začenjajo s projektom s katerim želijo spodbuditi k samooskrbi zelenjave z domačega vrta. Pripravili smo tudi prispevek o blejskem centru ponovne uporabe, spregovorili o mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju ter o obnovi osnovne šole v Koprivnici.

Alen Salihović

družbapolitikapogovorvrtizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo

V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Komentar Družina

Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.

Mojca Kepic

komentarotrocivzgojaizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Kako poskrbeti za naše vrtnine?

Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

kmetijstvovrtpogovor

Svetovalnica

Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
VEČ ...|4. 6. 2019
Kako poskrbeti za naše vrtnine?
Za nami je deževna pomlad, na vrata trka poletje. V svetovalnici nam je o tem, kako poskrbeti za naše vrtnine svetovala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Robert Božič

kmetijstvovrtpogovor

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.
VEČ ...|3. 6. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
Priprava špargljev, lepinje, marmelada iz zamrznjenih sliv, domača lazanja, cvrtje krofov, pečenje svinjske kože, pečenje svinjskih reber, sok iz marelic - to so bila vaša vprašanja za sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjeizobraževanje

Petkov večer

VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Junaki tretjega nadstopja

Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

družbaotrocipogovoršport

Petkov večer

Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam
VEČ ...|31. 5. 2019
Junaki tretjega nadstopja
Petkov večer je tokrat v ospredje postavil junake tretjega nadstropja, to so otroci, ki se na Pediatrični kliniki borijo z rakom. Valerija in Ivo Čarman jih že 20 let obiskujeta v času miklavževanja, torkat jih bosta gostila v Škofji Loki, kjer bodo pomembni gostje Teka štirih mostov. V oddaji je bila z nami tudi mamica Urška Kolenc, ki je lani z malo Emo tekla na vrtčevskem teku, čeprav so vedeli, da se njeno življenje izteka. Letos je gonilna sila pri organizcaiji, saj sama ve, kaj takšen dogodek pomeni zelo bolnim otrokom in njihovim družinam

Mateja Feltrin Novljan

družbaotrocipogovoršport

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2019
Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.

Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

družbaodnosi

Sol in luč

Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.
Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.
VEČ ...|28. 5. 2019
Nastja Mulej: Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi.
Zavestno usmerite svoje misli v pozitivno. Ne prepustite se vrtincu črnih misli. Ne primerjajte se z drugimi, to je le nekaj misli naše tokratne gostje Nastje Mulej, katere mnoge dejavnosti bi lahko združili z eno besedo, misli in deluj pozitivno.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije
Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Kdaj saditi jagode

Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

kmetijstvosvetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|20. 5. 2019
Kdaj saditi jagode
Predvsem pri pridelovalcih, ki so so se odločili za večji obseg pridelave jagod se marsikdaj postavlja vprašanje, kdaj saditi jagode, da bodo nasadi prinesli čimveč čimbolj zdravega in čimbolj kakovostnega pridelka. O tem smo se pogovarjali s svetovalko specialistko Alenko Caf s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjevrt

Iz naših krajev

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Celje, Kamnik, Tišina

V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Doživetja narave

VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Everest 40 let in kolesarske priprave

Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Doživetja narave

Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.
VEČ ...|10. 5. 2019
Everest 40 let in kolesarske priprave
Tik pred obletnico prvega slovenskega pristopa na najvišjo goro sveta smo pozornost najprej posvetili Everestu in takratni odpravi. Svoje spomine sta delila alpinista Andrej Štremfelj in Viki Grošelj. Seveda pa bomo tudi zavrteli pedala. Izkušen kolesarski serviser Iztok Štepec (Šport 11) je svetoval, kako se pripraviti na sezono, kakšni so trendi v kolesarstvu in na kaj je potrebno misliti pri nastavitvah kolesa.

Blaž Lesnik

himalajaalpinizemkoloservissrebrna diagonala

Kulturni utrinki

VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje

V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Janko OračVladimir Rikavina

Kulturni utrinki

15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
VEČ ...|9. 5. 2019
15. novomeški likovni dnevi - Druga godba - Glasba z vrtov sv. Frančiška - Fra Angelicovo Oznanjenje
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.

Jože Bartolj

Janko OračVladimir Rikavina

Svetovalnica

VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Dela na vrtovih v maju

Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

svetovanjevrt

Svetovalnica

Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.
VEČ ...|8. 5. 2019
Dela na vrtovih v maju
Dela na naših vrtovih je v mesecu maju že veliko, na prosto bomo kmalu posadili tudi plodovke. O tem, kdaj je za to primeren čas in kako naj jih oskrbujemo, je spregovoril Vanes Husič, agronom, ki prihaja iz Kluba Gaia.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.
VEČ ...|3. 5. 2019
13. dnevi odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je povabila na 13. dneve odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu in predstavila bogat strokovni program.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih

Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.
VEČ ...|30. 4. 2019
Posvet o zeliščih v kozmetičnih pripravkih
Mag. Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je predstavila letošnji posvet na 13. dnevih odprtih vrat v vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na IHPS v Žalcu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|26. 4. 2019
Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Zdravilna zelišča

Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

zdravstvosvetovanjenaravavrt

Svetovalnica

Zdravilna zelišča
Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.
VEČ ...|26. 4. 2019
Zdravilna zelišča
Najdemo jih na travnikih, v gozdovih in ob vodah... Prav zdaj poganjajo in silijo iz zemlje. V mislih imamo dragocene zdravilne rastline in prav o njih je tekla beseda v današnji Svetovalnici. Z nami je bila Irena Okreša.

Slavi Košir

zdravstvosvetovanjenaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Balkonsko cvetje

Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

svetovanjevrt

Svetovalnica

Balkonsko cvetje
Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam
VEČ ...|24. 4. 2019
Balkonsko cvetje
Krepko smo že zakorakali v pomlad in temperature so kar primerne, da s cvetjem polepšamo zunanjost naših hiš. Okenske police in balkoni čakajo na okrasitev. Naš gost g. Jože Šturbej, direktor podjetja Terraplant, je spregovoril o balkonskem cvetju in glavno pozornost namenil bršljankam ter pelargonijam

Slavi Košir

svetovanjevrt

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi

Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Informativni prispevki

Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.
VEČ ...|24. 4. 2019
Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj v polnem razcvetu pomladi
Lepo vreme v teh dneh vse več ljudi privablja v naravo, pa tudi na tradicionalni razstavi cvetja in tulipanov v Arboretum Volčji Potok in Mozirski gaj. V arboretumu je tako letos zacvetelo več kot 350 sort tulipanov, Mozirski gaj pa že cveti in dehti v vseh barvah in vonjavah tulipanov, narcis, spominčic in ostalih pomladnih cvetlic.

Alen Salihović

volčji potokmozirski gajtulipaniinfokmetijstvovrt

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Naš gost

VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

P. Miha Žužek

Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

pogovorspominduhovnost

Naš gost

P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.
VEČ ...|20. 4. 2019
P. Miha Žužek
Ob 25-letnici Radia Ognjišče v sobotnih oddajah Naš gost občasno objavljamo tudi pogovore iz našega arhiva. V popoldnevu velike sobote, po koncu letošnjega 14. radijskega misjona, smo zavrteli pogovor z enim najbolj znanih slovenskih jezuitov, p. Mihom Žužkom, dolgoletnim ljudskim misionarjem, voditeljem duhovnih vaj in občudovalcem stvarstva, s pomočjo katerega je predvsem mladim pomagal iskati bližino Stvarnika.

Robert Božič

pogovorspominduhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Svetovalnica

VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Projekt Dišeči vrtiček

Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.
VEČ ...|5. 4. 2019
Projekt Dišeči vrtiček
Z gostjo Nejo Samar Brenčič, direktorico Zavoda IZRIIS, smo klepetali o aktivnostih na vrtu in njegovi okolici, ki si jih lahko starši ali stari starši privoščimo skupaj z otroki. Kako družabne in socialne igre vplivajo na medsebojne odnose ter o praksi in izkušnjah pri njihovem projektu Dišeči vrtiček.

Matjaž Merljak

svetovanjevrtvzgojaodnosiotroci

Svetovalnica

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Okrasni vrtovi in visoke grede

V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

svetovanjevrtkmetijstvo

Svetovalnica

Okrasni vrtovi in visoke grede
V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.
VEČ ...|27. 3. 2019
Okrasni vrtovi in visoke grede
V oddaji smo spregovorili o okrasnem vrtu in visokih gredah. Naša gostja je bila Loreta Vlahovič, agronomka iz kluba Gaja, ki pravi, da si prav vsaka rastlina zasluži svojo pozornost in je lepotica zase.

Slavi Košir

svetovanjevrtkmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|18. 3. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.

Kuhajmo s sestro Nikolino

V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.
VEČ ...|18. 3. 2019
Kuhajmo s sestro Nikolino
V tokratni oddaji smo s sestro Nikolino govorili o postni hrani, tudi o tem, ali z zelenjavo dobimo dovolj energije. Spraševali ste o kuhanju goveje juhe, orehih, pečenju krompirja in zakaj se olje pri cvrtju peni.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Olje se pri cvrtju peni

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

Olje se pri cvrtju peni

Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Olje se pri cvrtju peni
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.
VEČ ...|18. 3. 2019
Olje se pri cvrtju peni
Sestra Nikolina je poslušalki svetovala, naj pravo temperaturo za cvrenje preveri s koščkom testa, penjenje pa lahko omili oz. prepreči tako, da v olje da šop zobotrebcev.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz naših krajev

VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož

Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.
VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 3. 2019
Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah

Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah
Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!
VEČ ...|13. 3. 2019
Zgodnjespomladanska opravila v sadovnjaku, zelenjavnem vrtu in na tratah
Tokratna jutranja svetovalnica je bila namenjena zgodnjim spomladanskim opravilom v sadovnjaku, v zelenjavnem vrtu in na tratah. Naš gost agronom Vanes Husič, strokovnjak kluba Gaia, je med drugim opozoril, da spomladi ne gnojimo s hlevskim gnojem, da je kolobarjenje tudi v zelenjavnem vrtu zelo pomembno, da zračenje ni prvo opravilo na tratah... in še kaj. Zanimive in uporabne informacije, prisluhnite!

Slavi Košir

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|7. 3. 2019
Vse o semenskem krompirju

Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

Vse o semenskem krompirju

Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Vse o semenskem krompirju
Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.
VEČ ...|7. 3. 2019
Vse o semenskem krompirju
Naš gost je bil dr. Peter Dolničar, predstojnik oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje na Kmetijskem inštitutu, sicer pa odgovoren za žlahtnjenje, genetiko in fiziologijo ter pridelovanje krompirja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|3. 3. 2019
Pogled na ozimine v večini spodbuden

Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

Pogled na ozimine v večini spodbuden

Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

izobraževanjevrtkmetijstvoozimninekoruza

Kmetijska oddaja

Pogled na ozimine v večini spodbuden
Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.
VEČ ...|3. 3. 2019
Pogled na ozimine v večini spodbuden
Lepo vreme in v naslednjem tednu napovedane padavine omogočajo oskrbo ozimin s hranili. V oddaji smo gostili Marijo Kalan, svetovalko specialistko za pridelovanje poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj. Aleš Volčič s Semenarne Ljubljana pa je predstavil ponudbo hibridov koruze.

Robert Božič

izobraževanjevrtkmetijstvoozimninekoruza

Svetovalnica

VEČ ...|22. 2. 2019
Semenski krompir

Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

Semenski krompir

Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

vrtnaravakmetijstvo

Svetovalnica

Semenski krompir
Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.
VEČ ...|22. 2. 2019
Semenski krompir
Z dr. Petrom Dolničarjem, vodjo žlahtniteljskega programa slovenskih sort krompirja, smo govorili o semenskem krompirju in njegovi zgodbi.

Robert Božič

vrtnaravakmetijstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 9. 2019
John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

John Kumše, oktet Castrum v Kanadi

Kjer delujejo slovenske župnije, so skupnosti rojakov močne. Tako ugotavlja Miran Rustja, umetniški vodja okteta Castrum, ki je bil na gostovanju v Kanadi. Pogovarjali smo z župnikom slovenske župnije Marije Vnebovzete Johnom Kumšetom. Slišali ste o praznovanjih 60. obletnice Slovenskega kulturnega in družabnega kluba Triglav v Londonu v Ontariu v Kanadi in 70-letnice Društva Slovencev v Mendozi ter napoved Slofesta 2019.

Matjaž Merljak

inforojakicleveland

Za življenje

VEČ ...|14. 9. 2019
Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Trma, disleksija, ljubosumje

V septembrski oddaji iz rednega cikla pogovorov s specialnim pedagogom Markom Juhantom smo govorili o težavah deklice zaradi disleksije, o ljubosumju ter odgovorili tudi na več ostalih vprašanj poslušalk in poslušalcev.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfoodnosipogovorvzgojasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2019
On je prišel za vse.

Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov. (Lk 7, 34)

On je prišel za vse.

Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov. (Lk 7, 34)

Gregor Čušin

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 9. 2019
Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Kustos za en dan Rafko Valenčič - Razstava Aleša Novaka - KD Mohorjan Prevalje vabi na glasbeno jesen

Narodna galerija vabi jutri na javno vodstvo v okviru cikla Kustos za en dan, ko bo nastopil prof. dr. Rafko Valenčič.Galerija Kemijskega inštituta v Ljubljani vabi na razstavo kiparskih del Boštjana Novaka z naslovom »Abstraktni ključ«.Prihaja bogata glasbena jesen KD Mohorjan Prevalje, ki jo posvečajo sto letnici prihoda Mohorjeve iz Celovca na Prevalje in 85. letnici rojstva Lojzeta Lebiča.

Jože Bartolj

kulturaRafko ValenčičJožko KertBoštjan Novak

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Iz Betanije

VEČ ...|18. 9. 2019
Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Vzgoja za vrednote

Helena Alenka Bizjak govori o knjigi Učna ura pod cvetočo češnjo.

Mateja Subotičanec

mladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2019
Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

Z nami je bila naša redna gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanjepogovor