Komentar tedna

VEČ ...|18. 10. 2019
Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

komentardružbapolitikainfo

Komentar tedna

Ivan Štuhec: Razpad države
Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.
VEČ ...|18. 10. 2019
Ivan Štuhec: Razpad države
Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude

Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Informativni prispevki

Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov
VEČ ...|17. 10. 2019
Katedrala svobode opozorila na nedopustno državno omejevanje zasebne pobude
Kaj je skupnega problemom, ki jih imajo zasebne pobude, od šol do lekarn in univerz? Težav je veliko, ampak skupna vsem je podrejenost državnim organom, ki birokratsko ovirajo in omejujejo svobodno gospodarsko dejavnost, ustvarjalnost in podjetnost. To je ena od ugotovitev udeležencev konvencije, ki jo je v Ljubljani pripravila Katedrala svobode.V prispevku boste slišali: Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., predsednik Odbora za zasebno dejavnost pri Zdravniški zbornici SlovenijeBrano Meh, predsednik Obrtno podjetniške zbornice Matija Centrih, mag. farm., Strokovno združenje lekarnarjev SlovenijeDarinka Rakovec, direktorica Visoke šole za gradbeno inženirstvo KranjMatej Mušič, direktor podjetja Taktika aktiv d.o.o. in predstavnik Skupnosti samostojnih visokošolskih zavodov

Alen Salihović

katedrala svobodezasebnojavnoinfopolitika

Pogovor o

VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi

Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Pogovor o

Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«
VEČ ...|16. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Pravna država mora obstajati ponoči in podnevi
Razmere v sodstvu, korupcija in zasebne pobude so zgolj nekatere teme, o katerih smo v oddaji »Pogovor o« govorili z dr. Verico Trstenjak. Ta je nedavno izstopila iz sodnega sveta, zato je ocenila delo tega organa. Spomnili smo jo še na besede, ki jih je dejala ob izbiranju ustavnega sodnika: »Politiki ne govorite, da podpirate strokovnjake. Podpirate jih le, če so slučajno vaši.«

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 10. 2019
Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!

V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!

V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

kmetijstvopolitikavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!
V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.
VEČ ...|16. 10. 2019
Nadškof Zore: Vi veste, da kruh ne zraste na policah veleblagovnice!
V nedeljo se je na Ponikvi in Slomu odvijal 16. shod kmetov pri blaženem A. M. Slomšku, zavetniku slovenskega kmetijstva, kmetijskega šolstva in slovstva. Vsako leto se začne s slovesno sveto mašo, ki vabi k hvaležnosti za vse prejete dobrine, in letos je to mašo ob somaševanju duhovnikov in prisotnosti evangeličanskega škofa Geze Filo daroval nadškof Stanislav Zore. V nagovoru med mašo je bil zelo neposreden, vse zbrane je pozval, da sledijo slomškovemu zgledu in si vsak v svojem okolju prizadevajo za tako družbeno klimo, ki bo naklonjena kmetijstvu.

Robert Božič

kmetijstvopolitikavzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 10. 2019
Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato

Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

politikaslovenija

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato
Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.
VEČ ...|16. 10. 2019
Andrej Marko Poznič: Slovenska pomlad mora stopiti z mladimi v dialog, razpravo, burno debato
Vsaka oblast je danes bolj ko ne odvisna od dostopa, ki ga ima do medijev. Prav vidimo in čutimo, kako sedanja vlada lahko dela ali pa ne dela (kakor vam je ljubše) dobesedno karkoli hoče.

Radio Ognjišče

politikaslovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora

Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dogajanje na severovzhodu Sirije ni ušlo izpod nadzora
Rožljanje orožja na severovzhodu Sirije ne pojenja. Turčija tam nadaljuje operacijo proti Kurdom, gluha je za vse pozive k umiritvi razmer. Z nemirnega območja so se umaknile človekoljubne organizacije, več deset tisoč razseljenih ljudi je zdaj prepuščenih samim sebi. Za komentar smo poklicali dobrega poznavalca dogajanja na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…

Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…

Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.
VEČ ...|15. 10. 2019
Ni ga hujšega, kot je ranjen in osamljen lev…
Severna Makedonija je znova v središču pozornosti. Med drugim zato, ker še ni povsem jasno, ali ji bo Evropska unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Za blokado bi lahko poskrbela Francija. Severno Makedonijo še naprej močno pretresa izsiljevalska afera, po kateri je postalo jasno, kam vse segajo lovke sistemske korupcije v državi. Na dan prihajajo nove podrobnosti. Za dodatna pojasnila smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways

Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

družbakomentarkulturapolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.
VEČ ...|14. 10. 2019
Dr. Žiga Turk o Nobelovih nagradah, okoljskih problemih in Adrii Airways
Z gostom dr. Žigo Turkom smo govorili o kulturi v politiki, dobitnikih Nobelovih nagrad, ekoloških problemih in zakonu o medijih, ob koncu pa smo se dotaknili tudi razlogov za propad Adrie Airways.

Tanja Dominko

družbakomentarkulturapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.

Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

družbakomentarpolitika

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.
Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.
VEČ ...|14. 10. 2019
Rajko Podgoršek: Opozicija tokrat sama sebe ni spotaknila, prva domina je padla.
Naslov tega članka je bil sprva drugačen. Prva beseda naslova je bila ‘desnica’. A že po kratkem premisleku mi je postalo jasno, da komentarja o današnjem shodu Rešimo Slovenijo ne smemo zapreti v te okvirje. Če bi storili slednje, bi naredili tisto, kar naredi večina slovenskih državljanov in državljank. Ne naredimo torej tega, temveč poglejmo malo globlje.

Rajko Podgoršek

družbakomentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika

Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika

Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

družbapolitika gospodarstvo

Informativni prispevki

Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.
VEČ ...|11. 10. 2019
Piloti se zavzemajo za obstoj nacionalnega letalskega prevoznika
Pogovarjali smo se s pilotom Primožem Jovanovičem, ki pravi, da Slovenija lahko ima nacionalnega prevoznika, je pa potrebno dobro vodstvo in optimizacija poslovanja.

Tanja Dominko

družbapolitika gospodarstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf

Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.

Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf

Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.

papežpogovorpolitika

Informativni prispevki

Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.
VEČ ...|9. 10. 2019
Novi veleposlanik RS pri Svetem sedežu - Jakob Štunf
Novi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Jakob Štunf je minulo soboto papežu Frančišku predal poverilna pisma. Za Radio Ognjišče je razkril, o čem sta se pogovarjala s svetim očetom in katere projekte bi rad izpeljal v svojem mandatu.

Marta Jerebič

papežpogovorpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 10. 2019
Dr. Žiga Turk: Najboljše stranke najboljšega soseda

O mahinacijah ljubljanskega župana.

Dr. Žiga Turk: Najboljše stranke najboljšega soseda

O mahinacijah ljubljanskega župana.

politika

Komentar Časnik.si

Dr. Žiga Turk: Najboljše stranke najboljšega soseda
O mahinacijah ljubljanskega župana.
VEČ ...|9. 10. 2019
Dr. Žiga Turk: Najboljše stranke najboljšega soseda
O mahinacijah ljubljanskega župana.

Radio Ognjišče

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika

Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika

Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.
VEČ ...|8. 10. 2019
Trumpova odstavitev je znanstvena fantastika
Na predsednika ZDA Donalda Trumpa so se zgrnile obtožbe o domnevni zlorabi pooblastil. Preiskuje jih kongres, a naj ne bi šlo za nič dramatičnega. Tako ocenjuje politični analitik Igor Kovač. Meni tudi, da bo Trump iz tako imenovanega ukrajinskega škandala izšel kot zmagovalec.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 10. 2019
Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro

Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro
Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.
VEČ ...|7. 10. 2019
Na evropskem in mednarodnem parketu znova precej pestro
Kadar je gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj dr. Aleš Maver, pogled običajno usmerjamo prek meja naše države. A velikokrat je dogajanje tako ali drugače povezano s Slovenijo. Tokrat je komentiral dozdajšnja zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, analiziral izid volitev v Avstriji, spomnil na slepo ulico, v katero je zašlo sestavljanje nove vlade v Izraelu ter razmišljal o zadnjih besedah predsednika ZDA Donalda Trumpa v Združenih narodih.

Helena Kržinik

komentarpogovorpolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|5. 10. 2019
Murska Sobota, Vrhnika, Nova Gorica, Krško, Izola

Slišali ste lahko o obnovi mestnega središča Murske Sobote, vzpostavljanju mreže prostovoljnih šoferjev za starejše na Vrhniki, mednarodnem projektu za obujanje kulturne dediščine iz obdobja prazgodovine, lokalnem projektu Okusi posavsko ribo ter vinski letini na Primorskem.

Murska Sobota, Vrhnika, Nova Gorica, Krško, Izola

Slišali ste lahko o obnovi mestnega središča Murske Sobote, vzpostavljanju mreže prostovoljnih šoferjev za starejše na Vrhniki, mednarodnem projektu za obujanje kulturne dediščine iz obdobja prazgodovine, lokalnem projektu Okusi posavsko ribo ter vinski letini na Primorskem.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Murska Sobota, Vrhnika, Nova Gorica, Krško, Izola
Slišali ste lahko o obnovi mestnega središča Murske Sobote, vzpostavljanju mreže prostovoljnih šoferjev za starejše na Vrhniki, mednarodnem projektu za obujanje kulturne dediščine iz obdobja prazgodovine, lokalnem projektu Okusi posavsko ribo ter vinski letini na Primorskem.
VEČ ...|5. 10. 2019
Murska Sobota, Vrhnika, Nova Gorica, Krško, Izola
Slišali ste lahko o obnovi mestnega središča Murske Sobote, vzpostavljanju mreže prostovoljnih šoferjev za starejše na Vrhniki, mednarodnem projektu za obujanje kulturne dediščine iz obdobja prazgodovine, lokalnem projektu Okusi posavsko ribo ter vinski letini na Primorskem.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Iz Betanije

VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Teme programa Zahej

Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Iz Betanije

Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.
VEČ ...|4. 10. 2019
Teme programa Zahej
Kako naj imam kot kristjan pravilen odnos do lastnine, denarja in napredovanja v poklicnem življenju? Kaj mi daje vrednost, če sem brez redne službe, brezposeln? Kako in zakaj uveljavljati ali sprejemati avtoriteto? Kakšen naj bo moj odnos do šibkejših, do ubogih? Na ta vprašanja odgovarja tečaj Zahej, ki je sestavljen je iz osmih tem in traja osem mesecev. Več so povedali Marjeta Čampa, Mario Jurišić in Marjan Pogačnik.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele

Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

infodružbapolitikapogovor

Informativni prispevki

Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.
VEČ ...|3. 10. 2019
Pogovor o pripravah na repatriacijo Slovencev iz Venezuele
Priprave na repatriacijo Slovencev iz Venezuele so v polnem teku. Njihovi tukaj živeči sorodniki in humanitarne organizacije so se vključile v postopek, ki ga vodi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sklopu medresorske delovne skupine. Kdaj bi lahko 55 oseb, ki so zaprosile za repatriacijo, zapustilo svoj dom v obubožani južnoameriški državi, ni natančno jasno. Slovenska karitas medtem še vedno vabi k darovanju sredstev zanje, našla je tudi nekaj nastanitev. Kako gleda na repatriacijo in s tem povezane postopke, smo vprašali eno od sorodnic v Sloveniji, Mirjam Jarc.

Petra Stopar

infodružbapolitikapogovor

Pogovor o

VEČ ...|2. 10. 2019
S pripravami na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije se že malce mudi

Na dan zaslišanja slovenskega kandidata za člana v novi Evropski komisiji v Bruslju je bila oddaja Pogovor o evropsko obarvana. Velik del smo namenili nalogi, ki že kmalu čaka našo državo - predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Naši gostje so bili mag. Igor Senčar, dr. Dimitrij Rupel in dr. Anže Logar.

S pripravami na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije se že malce mudi

Na dan zaslišanja slovenskega kandidata za člana v novi Evropski komisiji v Bruslju je bila oddaja Pogovor o evropsko obarvana. Velik del smo namenili nalogi, ki že kmalu čaka našo državo - predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Naši gostje so bili mag. Igor Senčar, dr. Dimitrij Rupel in dr. Anže Logar.

politikaEUEvropska komisija

Pogovor o

S pripravami na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije se že malce mudi
Na dan zaslišanja slovenskega kandidata za člana v novi Evropski komisiji v Bruslju je bila oddaja Pogovor o evropsko obarvana. Velik del smo namenili nalogi, ki že kmalu čaka našo državo - predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Naši gostje so bili mag. Igor Senčar, dr. Dimitrij Rupel in dr. Anže Logar.
VEČ ...|2. 10. 2019
S pripravami na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije se že malce mudi
Na dan zaslišanja slovenskega kandidata za člana v novi Evropski komisiji v Bruslju je bila oddaja Pogovor o evropsko obarvana. Velik del smo namenili nalogi, ki že kmalu čaka našo državo - predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Naši gostje so bili mag. Igor Senčar, dr. Dimitrij Rupel in dr. Anže Logar.

Helena Kržinik

politikaEUEvropska komisija

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo

Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2019
Lobist Miloš Čirič o tem, da bi moral država ravnati strateško in da je smiselno vzpostaviti svojo letalsko družbo
Z lobistom in mednarodnim svetovalcem Milošem Čiričem smo govorili o vplivu stečaja Adrie na gospodarstvo in na povezljivost Slovenije.

Tanja Dominko

politika gospodarstvoodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe

Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.
VEČ ...|2. 10. 2019
Države so temelj mednarodnih odnosov, vsaka ima pravico do obrambe
Obletnica okrutnega umora novinarja Saudove Arabije, iransko jedrsko vprašanje, dejanja Severne Koreje, govor predsednika ZDA v Združenih narodih, 70 let Kitajske in protesti v Hongkongu. V svetu se dogaja marsikaj, za komentar smo poklicali političnega analitika Igorja Kovača.

Helena Križnik

infopolitikapogovor

Iz Betanije

VEČ ...|2. 10. 2019
Komu je namenjen program Zahej?

Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

Komu je namenjen program Zahej?

Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Iz Betanije

Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.
VEČ ...|2. 10. 2019
Komu je namenjen program Zahej?
Program Zahej ponuja teoretičen in praktičen vpogled v družbeni nauk Cerkve. O svoji izkušnji in tem, kaj mu je program dal, je spregovoril eden od voditeljev tega programa Mario Jurišić.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjepolitikaCerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 9. 2019
Od propada Adrie do Jankovičevih dolgov in Slovenije na mednarodnem parketu

V oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. Najprej smo spregovorili o povezovalnem elementu slovenskega športa in dobrodelnih akcij, podrobneje pa smo se dotaknili primera Adria Airways in afere Jankovič ter drugih političnih in družbenih tem.

Od propada Adrie do Jankovičevih dolgov in Slovenije na mednarodnem parketu

V oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. Najprej smo spregovorili o povezovalnem elementu slovenskega športa in dobrodelnih akcij, podrobneje pa smo se dotaknili primera Adria Airways in afere Jankovič ter drugih političnih in družbenih tem.

družbapogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Od propada Adrie do Jankovičevih dolgov in Slovenije na mednarodnem parketu
V oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. Najprej smo spregovorili o povezovalnem elementu slovenskega športa in dobrodelnih akcij, podrobneje pa smo se dotaknili primera Adria Airways in afere Jankovič ter drugih političnih in družbenih tem.
VEČ ...|30. 9. 2019
Od propada Adrie do Jankovičevih dolgov in Slovenije na mednarodnem parketu
V oddaji je bil naš sogovornik prof. dr. Stane Granda. Najprej smo spregovorili o povezovalnem elementu slovenskega športa in dobrodelnih akcij, podrobneje pa smo se dotaknili primera Adria Airways in afere Jankovič ter drugih političnih in družbenih tem.

Franci Trstenjak

družbapogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.
VEČ ...|30. 9. 2019
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji
Karel Smolle o uspehu Zelenih in možni novi avstrijski koaliciji.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza

Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Informativni prispevki

Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.
VEČ ...|30. 9. 2019
Aleš Maver: Rekordna zmaga Sebastiana Kurza
Avstrijci so včeraj izvolili nov parlament. V hramu demokracije bo sedela tudi Koroška Slovenka Olga Voglauer, ki je bila izvoljena na listi Zelenih – ti so se z rekordnimi 14-timi odstotki vrnili v parlament. Velika zmagovalka je sicer Avstrijska ljudska stranka, poraženca pa socialdemokrati in svobodnjaki. Štiriodstotni volilni prag je prestopila še liberalna stranka Neos. Za komentar volitev smo prosili političnega analitika in poznavalca avstrijske politike Aleša Mavra.

Alen Salihović

infopolitikadružbaavstrijavolitve

Iz naših krajev

VEČ ...|28. 9. 2019
Novo Mesto, Ptuj, Tolmin, Vodice

V Vodicah čakajo na obvoznico, ki bi razbremenila cesto od Kamnika do Ljubljane. V oddaji pa smo poročali tudi o obletnici skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, odprtju male hidroelektrarne Kneža in trgatvi na Dolenjskem.

Novo Mesto, Ptuj, Tolmin, Vodice

V Vodicah čakajo na obvoznico, ki bi razbremenila cesto od Kamnika do Ljubljane. V oddaji pa smo poročali tudi o obletnici skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, odprtju male hidroelektrarne Kneža in trgatvi na Dolenjskem.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Novo Mesto, Ptuj, Tolmin, Vodice
V Vodicah čakajo na obvoznico, ki bi razbremenila cesto od Kamnika do Ljubljane. V oddaji pa smo poročali tudi o obletnici skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, odprtju male hidroelektrarne Kneža in trgatvi na Dolenjskem.
VEČ ...|28. 9. 2019
Novo Mesto, Ptuj, Tolmin, Vodice
V Vodicah čakajo na obvoznico, ki bi razbremenila cesto od Kamnika do Ljubljane. V oddaji pa smo poročali tudi o obletnici skupne občinske uprave Spodnjega Podravja, odprtju male hidroelektrarne Kneža in trgatvi na Dolenjskem.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Ko gre za pravo stvar

Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

družbakomentarotrocipolitikazdravstvo

Komentar tedna

Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.
VEČ ...|27. 9. 2019
Ko gre za pravo stvar
Poslušali ste komentar aktualnega političnega dogajanja, v katerem se avtorica sprašuje, kako lahko država odpiše dolgove, nima pa denarja za plemenite stvari.

Helena Jaklitsch

družbakomentarotrocipolitikazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov

V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov

V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

infopolitikapogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.
VEČ ...|26. 9. 2019
Zdravstveno zavarovanje obrtnikov in podjetnikov
V Sloveniji je približno 6500 samostojnih zavezancev, ki imajo zamrznjeno pravico do storitev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Več nam je povedala finančna strokovnjakinja ZZZS Daniela Dimić.

Petra Stopar

infopolitikapogovorzdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|25. 9. 2019
Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih

Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih

Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

družbamladipogovorpolitika

Pogovor o

Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih
Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.
VEČ ...|25. 9. 2019
Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih
Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

Andrej Šinko

družbamladipogovorpolitika

Naš pogled

VEČ ...|24. 9. 2019
Kaj če udari kriza?

Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

Kaj če udari kriza?

Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

komentarpolitikadružbainfo

Naš pogled

Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.
VEČ ...|24. 9. 2019
Kaj če udari kriza?
Avtor je v komentarju razpravljal o prvem letu mandata vlade Marjana Šarca. V zapisu je razmišljal o razlogih za odsotnost reform in ugotavljal, da je stanje posledica široko oblikovane vlade, katere podpora je odvisna od zunanje partnerice Levice.

Andrej Šinko

komentarpolitikadružbainfo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

pogovorpolitikamladidružba

Spoznanje več, predsodek manj

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.
VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Jože Bartolj

pogovorpolitikamladidružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 9. 2019
Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev

KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev

KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

izobraževanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev
KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.
VEČ ...|23. 9. 2019
Informacije iz prve roke o ustanavljanju skupin in organizacij pridelovalcev
KGZS jutri in v sredo pripravlja dve izobraževanji na temo ustanavljanja skupin in organizacij proizvajalcev. Jutri 24. septembra bo delavnica potekala na sedežu Kmetijsko gozdarskega Ptuj, v sredo 25. 9. 2019 pa na sedežu KGZS v Ljubljani. Med vsem drugim boste bili opozorjeni na morebitne probleme oziroma izzive pri vzpostavitvi, posebno pozornost pa bodo namenili predstavitvi potrebne dokumentacije za vzpostavitev skupine.

Robert Božič

izobraževanjepolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva

Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

infopolitikapogovorvera mejak

Informativni prispevki

Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.
VEČ ...|23. 9. 2019
Pravnica Vera Mejak kritično o aktualnih političnih zadeva
Ob prvi obletnici vlade Marjan Šarca smo v studio povabili pravnico in strokovnjakinjo za finance Vero Mejak, ki živi v Španiji, a pogosto obišče svojo domovino. Kritično je spregovorila o delu vlade, predvsem njenega predsednika ter ministrov za obrambo in notranje zadeve. Zanimal nas je njen pogled na vladno kadrovanje, na razpravo o zasebnem in javne ter komentar na predlog za uvedbo disciplinskega postopka proti okrožnemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću zaradi njegovega ravnanja pri razglasitvi sodbe Milku Noviču mu očitajo več kršitev zakona o sodniški službi.

Alen Salihović

infopolitikapogovorvera mejak

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji

Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

politikakomentar

Komentar Domovina.je

Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.
VEČ ...|23. 9. 2019
Aleš Meden: Tuja delovna sila in izgubljeno desetletje v Sloveniji
Veseljačenje se počasi končuje. Celo najbolj potratna vlada je za naslednje leto znižala proračunske odhodke za 100 milijonov. Glede na to, da Evropi preti nova gospodarska kriza, gre šele za začetek. Članek nekako povzema dogajanje na slovenskem trgu dela po recesiji 2008. Rezultati so - milo rečeno - porazni. Komentar je prebral Matjaž Merljak.

Aleš Meden

politikakomentar

Iz naših krajev

VEČ ...|21. 9. 2019
Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče

V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče
V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.
VEČ ...|21. 9. 2019
Krško, Nova Gorica, Maribor, Zreče
V oddaji smo spregovorili o občutno slabši letini oljk, pogledali smo, kako je z letino vina na Štajerskem, dotaknili smo se poskusov oživitve središča Krškega, pogledali smo na Pohorje, kjer so odprli Pot med krošnjami, ter preverili, kako je s pripravami na novo smučarsko sezono.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami

Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.
VEČ ...|20. 9. 2019
Praznik EKO kmetij vabi tudi z ocenjevanji in degustacijami
Združenje za ekološko kmetovanje dopoldne vabi na jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. Strokovnjaki KGZ Maribor bodo zainteresiranim razstavljalcem omogočili tudi organoleptično ocenjevanje in nasvete glede njihovih izdelkov.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|20. 9. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom

Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom

Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom
Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|20. 9. 2019
Dr. Ivan Štuhec: Dialog med kulturo in krščanstvom
Čas po dopustih je prinesel veliko tem, ki bi jih lahko komentirali. Nekaterih se je dotaknil teolog in filozof morale dr. Ivan Štuhec.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 9. 2019
Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij

Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij
Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.
VEČ ...|19. 9. 2019
Vabljeni na 20. praznik EKO kmetij
Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije prireja letos že jubilejni 20. Praznik ekoloških kmetij. To je dan, ko na tržnico na Glavni trg v Mariboru povabijo ekološke kmetije s cele Slovenije in sosednjih držav, da se predstavijo skupaj z našimi stalnimi prodajalci ekoloških proizvodov.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Živeti in preživeti z zvermi?

Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

kmetijstvopolitikanarava

Pogovor o

Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.
VEČ ...|18. 9. 2019
Živeti in preživeti z zvermi?
Ob pogledu na medijske objave zadnjih tednov se zdi, da obstaja več resnic o velikih zvereh in njihovem širjenju v slovenskem pa tudi širšem evropskem prostoru. In da se dnevno rojevajo nove. Tako smo včeraj zgodaj zjutraj dobili svarilo strokovnjakov biotehniške fakultete, da nepremišljeni ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. Zdi se, da je bilo bolj kot javnosti namenjeno tik pred zdajci sklicani Skupini za optimizacijo upravljanja z divjimi zvermi, ki je včeraj imela prvi sestanek. Dejstva pa so preprosta in resnica je le ena: Zveri so se prenamnožile in po zakonitostih svojega bivanja iščejo hrano in prostor pod soncem. Uradni podatki o približno 80 do 100 volkovih in 800 do 1000 medvedih z začetka letošnjega leta nujno potrebujejo uradni popravek z letošnjim prirastkom populacije, tako dobljene številke pa pametno ukrepanje, sicer nas prihodnjo pomlad čaka zlom živinoreje. A pri vsem tem bi bilo zdravilno, da kdaj pa kdaj pustimo ob strani stroko, in utišamo politiko, ter prisluhnemo ljudem, ki morajo s temi zvermi iz dneva v dan živeti in preživeti. V naš studio smo zato povabili predstavnike vseh štirih civilnih iniciativ.

Petra Stopar

kmetijstvopolitikanarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 9. 2019
Franc Uršič: Osnovni problem težav z zvermi je v neustrezni zakonodaji!

Zaradi brezglave evropske politike zaščite divjih zveri ter posledično njihovega širjenja kmetje vsakodnevno opozarjajo na nevzdržne razmere v živinoreji in še posebej reji drobnice. Na planini Starijski vrh na Kobaridom so minuli konec tedna predčasno prenehali s pašo in ovce umaknili v dolino.

Franc Uršič: Osnovni problem težav z zvermi je v neustrezni zakonodaji!

Zaradi brezglave evropske politike zaščite divjih zveri ter posledično njihovega širjenja kmetje vsakodnevno opozarjajo na nevzdržne razmere v živinoreji in še posebej reji drobnice. Na planini Starijski vrh na Kobaridom so minuli konec tedna predčasno prenehali s pašo in ovce umaknili v dolino.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Uršič: Osnovni problem težav z zvermi je v neustrezni zakonodaji!
Zaradi brezglave evropske politike zaščite divjih zveri ter posledično njihovega širjenja kmetje vsakodnevno opozarjajo na nevzdržne razmere v živinoreji in še posebej reji drobnice. Na planini Starijski vrh na Kobaridom so minuli konec tedna predčasno prenehali s pašo in ovce umaknili v dolino.
VEČ ...|18. 9. 2019
Franc Uršič: Osnovni problem težav z zvermi je v neustrezni zakonodaji!
Zaradi brezglave evropske politike zaščite divjih zveri ter posledično njihovega širjenja kmetje vsakodnevno opozarjajo na nevzdržne razmere v živinoreji in še posebej reji drobnice. Na planini Starijski vrh na Kobaridom so minuli konec tedna predčasno prenehali s pašo in ovce umaknili v dolino.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje

Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

medijizakonodajainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno

Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.
VEČ ...|16. 9. 2019
Zamenjava nosilca kmetije le v izjemnih primerih in premišljeno
Morda se prav na vaši kmetiji srečujete z vprašanjem, da bi v naslednjih mesecih zamenjali nosilca kmetije. Glede na pripombe revizorjev Evropske komisije na MKGP svetujejo, da to storite šele, ko prejmete vsa izplačila v zvezi z letošnjo subvencijsko kampanjo. Menjava nosilcev kmetije je za revizorje sprejemljiva le v primeru smrti, prijavljene višje sile zaradi nezmožnosti za delo ali pa zaradi kandidiranja na ukrep mladi prevzemnik.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 9. 2019
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.
VEČ ...|13. 9. 2019
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi
Nocoj bodo po celotni Evropi v znamenje protesta in kot opozorilo politikom zagoreli kresovi. Z njimi bodo kmetje poskušali javnost opozoriti na nevzdržne razmere za živinorejo in še posebej rejo drobnice, do katerih je privedla brezglava evropska politika zaščite volkov in velikih zveri ter posledično njihovega velikega širjenja. Kresovi bodo letos prvič zagoreli tudi v Sloveniji.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2019
Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

komentarpolitikaslovenija

Komentar tedna

Dovolj je!
Komentar tedna Lenarta Riharja.
VEČ ...|13. 9. 2019
Dovolj je!
Komentar tedna Lenarta Riharja.

Lenart Rihar

komentarpolitikaslovenija

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Informativni prispevki

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

infopolitikapogovordenarekonomijanemčija

Pogovor o

VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade

Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

politikaopozicija

Pogovor o

Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade
Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.
VEČ ...|11. 9. 2019
Opozicija ob prvi obletnici Šarčeve vlade
Gostili smo Jelko Godec, SDS, Jožeta Horvata, NSI in Zmaga Jelinčiča, SNS. Kritično so ocenili dosedanje delo vlade, zlasti ideje o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neambiciozno pokojninsko reformo in zamujanje pri infrastrukturnih projektih. Menijo, da je Slovenija nazadovala tudi pri mednarodnem ugledu, kar kaže komisarsko mesto, ki ga je dobila v Evropski komisiji.

Tanja Dominko

politikaopozicija

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 9. 2019
Jože Mlakar: Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan

Jože Mlakar: Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan

politika

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan
VEČ ...|11. 9. 2019
Jože Mlakar: Popolna odsotnost političnih vicev, ki bi nam polepšali dan

Jože Mlakar

politika

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2019
25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

25-letnica SVC v Lemontu

V Lemontu pri Chicagu so praznovali 25. obletnico Slovenskega verskega središča. Poklicali smo tamkajšnjega frančiškana p. Metoda Ogorevca. V oddaji tudi več o seji Sveta za Slovence v zamejstvu in začetku Leta sosedskega dialoga Slovenija – Avstrija 2019-2020.

Matjaž Merljak

inforojakilemontanglijaavstrijazamejstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2019
Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Selekcija lisaste pasme goveda

Z nami je bil Marjan Špur, selekcionist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota. Ustavili smo se ob izzivih selekcije lisaste pasme goveda, ki stavi na primernost za pridelavo mleka in mesa.

Robert Božič

kmetijstvogovedoreja

Moja zgodba

VEČ ...|13. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Matija Kavčič - pričevanje 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanje Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. O strahotah med vojno, ko je bilo pri vaških stražarjih in kasneje domobrancih pet Matijevih bratov, po vojni se nihče od njih ni vrnil domov ... V njegovem pričevanju ste slišali tudi o prvih povojnih mesecih, ko se je maja 1945 vas izpraznila, saj so se domobranci in številne družine odpravile na pot begunstva.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Dogodki

VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici

Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.

Jure Sešek

kolesarjenje 2019

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2019
Marko Vatovec o dveh dogodkih ob 80 letnici Akademije za glasbo

Akademija za glasbo predstavlja znanstveno kritično izdaje ljubljanskega prepisa Beethovnove 6. simfonije, ki bo 18.10.2019 ob 12.00 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani in pa slavnostno akademijo ob 80-letnici ustanovitve Akademije v sredo 23.10.2019 ob 19.30 v Cankarjevem domu.

Marko Vatovec o dveh dogodkih ob 80 letnici Akademije za glasbo

Akademija za glasbo predstavlja znanstveno kritično izdaje ljubljanskega prepisa Beethovnove 6. simfonije, ki bo 18.10.2019 ob 12.00 v Viteški dvorani Križank v Ljubljani in pa slavnostno akademijo ob 80-letnici ustanovitve Akademije v sredo 23.10.2019 ob 19.30 v Cankarjevem domu.

Jože Bartolj

Marko Vatovec80 let Akademija za glasbo

Komentar tedna

VEČ ...|18. 10. 2019
Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec: Razpad države

Kdo nam torej vlada? Moti se Šarec in motijo se tisti, ki mislijo, da vlada on. O tem nam je spregovoril današnji komentator.

Ivan Štuhec

komentardružbapolitikainfo

Vabilo na pot

VEČ ...|18. 10. 2019
Kam ta konec tedna? V naravo!

V Vabilu na pot smo izpostavili Pohod po poteh kamnitih križev, konec tedna pa se lahko odpravite tudi na Jesenski potep po učni Poti devetih kalov, po dolini Črnega grabna ali po Poti kulturne dediščine v Šmarje Sap.

Kam ta konec tedna? V naravo!

V Vabilu na pot smo izpostavili Pohod po poteh kamnitih križev, konec tedna pa se lahko odpravite tudi na Jesenski potep po učni Poti devetih kalov, po dolini Črnega grabna ali po Poti kulturne dediščine v Šmarje Sap.

Blaž Lesnik

naravašport

Iz Betanije

VEČ ...|18. 10. 2019
O redni molitvi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 10. 2019
Na 14-tih kmetijah rejcev drobnice bodo jutri odprli vrata

Marjana Cvirn je povabila na Dan odprtih vrat rejcev drobnice, ki se bo odvijal na 14-tih kmetijah po Sloveniji. Pripravljajo tudi delavnice za otroke.

Na 14-tih kmetijah rejcev drobnice bodo jutri odprli vrata

Marjana Cvirn je povabila na Dan odprtih vrat rejcev drobnice, ki se bo odvijal na 14-tih kmetijah po Sloveniji. Pripravljajo tudi delavnice za otroke.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje