Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 5. 2020
Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

izobraževanjesvetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP
Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.
VEČ ...|29. 5. 2020
Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP
Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Robert Božič

izobraževanjesvetovanjekmetijstvo

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Svetovalnica

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.
VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!
Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Za sožitje

VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Naš gost

VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović

Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Naš gost

Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.
VEČ ...|23. 5. 2020
Naš gost: Prof. dr. Bojana Beović
Pred mikrofon smo povabili strokovnjakinjo, ki se proti epidemiji bori v prvih bojnih vrstah. Priznana infektologinja z Infekcijske klinike v Ljubljani prof. dr. Bojana Beović v nastopih na tiskovnih konferencah deluje trezno in pojasnjuje argumentirano. Skozi pogovor smo pokukali v njeno strokovno življenje in spoznali delček zasebnega.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirusdružbapogovorizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Svetovalnica

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.
VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Nataša Ličen

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 5. 2020
Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa

V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa

V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa
V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.
VEČ ...|22. 5. 2020
Vse o vlaganju zahteve za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa
V torek, 19. maja, se je zaključil prvi rok za oddajo podpisanega predtiska in izjave za pridobitev finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka v prireji govejega mesa. A na Agenciji za kemtijske trge in razvoj podeželje ugotavljajo, da pri nekaterih zahtevkih manjkajo podpisi vlagateljev pri izjavah in v ta namen vlagatelje pozivajo, da kljub temu, če niso pravna oseba oziroma podjetje izpolnijo in podpišejo Izjavo upravičenca, da 31. 12. 2019 še ni bilo podjetje v težavah. Po uredbi, ki je zakonodajna podlaga za ta ukrep namreč pomeni podjetje tudi fizično osebo, torej vsako kmetijo, ki ima ustrezno KMG-MID.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2020
Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!

V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!
V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.
VEČ ...|21. 5. 2020
Pomagajmo ohraniti stare sorte vrtnin in poljščin!
V Sloveniji je v teku projektna naloga, katere cilj je zbrati čim več podatkov o starih sortah vrtnin in poljščin ter drugih rastlin, ki so pomembne za prehrano in kmetijstvo in se ohranjajo na posameznih kmetijah oziroma domačijah.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 5. 2020
Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanjeinovativnostpodjetništvozdravstvo

Ni meje za dobre ideje

Bolj naravne zobne ščetke
Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.
VEČ ...|21. 5. 2020
Bolj naravne zobne ščetke
Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanjeinovativnostpodjetništvozdravstvo

Za življenje

VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema

Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.
VEČ ...|16. 5. 2020
Kriza novega koronavirusa in odnos med zakoncema
Naš gost je bil predavatelj in priznani terapevt dr. Tomaž Erzar, ki je spregovoril o vlogi družine v današnjem svetu, in koronavirusni krizi, ki je na nekaterih področjih življenje postavila na glavo, spet po drugi strani pa so nas razmere nekako usmerile k temeljem, k pogovoru, k realnemu sobivanju, k čustveni bližini.

Robert Božič

izobraževanjemladiodnosisvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Komentar Družina

Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek
VEČ ...|14. 5. 2020
Samo Repolusk: Sedanji šolski trenutek

Samo Repolusk

komentarizobraževanješolstvokoronavirus

Pogovor o

VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Šolanje v času pandemije

Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

šolanjeizobraževanje

Pogovor o

Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.
VEČ ...|13. 5. 2020
Šolanje v času pandemije
Po dveh mesecih se počasi spet začenjajo odpirati vzgojno varstvene ustanove, toda ne vse, zlasti pa ne na široko.

Tanja Dominko

šolanjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat

Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Informativni prispevki

V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.
VEČ ...|11. 5. 2020
V vzgojnih in izobraževalnih ustanovah stekle priprave na vnovično odprtje vrat
Vzgojne in izobraževalne ustanove bodo v kratkem znova odprle vrata. Najmlajši se bodo lahko vrnili v vrtce, del učencev in dijakov bo spet sedlo v šolske klopi. Veljali bodo previdnostni ukrepi, ki jih pristojno ministrstvo skupaj s stroko zbralo v skupna navodila. Priprave so že stekle.

Helena Križnik

politikaizobraževanjeinfokoronavirusšolstvo

Luč v temi

VEČ ...|10. 5. 2020
Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja

Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

glasbaslepi in slabovidniizobraževanjedružba

Luč v temi

Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja
Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.
VEČ ...|10. 5. 2020
Ustvarjanje slepih iz domačega fotelja
Čas, ki ga zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa preživljamo doma, si tudi slepi in slabovidni krajšajo na različne načine. Med drugim ustvarjajo tudi glasbo. In prav njihova glasba je bila rdeča nit tokratne oddaje Luč v temi. Slišali pa ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu psov vodičev, prispevek učencev iz centra Iris ter poročilo o izobraževanju s področja spletne trgovine.

Sonja Pungertnik

glasbaslepi in slabovidniizobraževanjedružba

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.
VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|8. 5. 2020
Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturapogovor

Mladoskop

Summerjob doma
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.
VEČ ...|8. 5. 2020
Summerjob doma
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturapogovor

Via positiva

VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Via positiva

Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 5. 2020
Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Startup podjetja valilnica talentov
Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.
VEČ ...|7. 5. 2020
Startup podjetja valilnica talentov
Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god

Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

spominglasbaizobraževanje

Pevci zapojte, godci zagodte

Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,

Vesna Sever Borovnik

spominglasbaizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 5. 2020
Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?

Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?

Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?
Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.
VEČ ...|4. 5. 2020
Kaj pravzaprav pomeni izraz seneno mleko?
Kaj se skriva za izrazom seneno mleko, nam je pojasnila svetovalka Anja Mežan s KGZ Novo mesto.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|1. 5. 2020
Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Vrednost dela
Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?
VEČ ...|1. 5. 2020
Vrednost dela
Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Petkov večer

VEČ ...|1. 5. 2020
Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

kulturapogovorpotovanjedružbaizobraževanje

Petkov večer

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo
Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.
VEČ ...|1. 5. 2020
Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo
Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Nataša Ličen

kulturapogovorpotovanjedružbaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 4. 2020
FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

izobraževanjedružbakoronavirusmladizdravstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

FEstilator
Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.
VEČ ...|30. 4. 2020
FEstilator
Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

Nataša Ličen

izobraževanjedružbakoronavirusmladizdravstvoinovativnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2020
Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine

Mag. Jože Mohar je spregovoril, kako se pomladanska suša pozna na zasaditvah krompirja.

Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine

Mag. Jože Mohar je spregovoril, kako se pomladanska suša pozna na zasaditvah krompirja.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine
Mag. Jože Mohar je spregovoril, kako se pomladanska suša pozna na zasaditvah krompirja.
VEČ ...|29. 4. 2020
Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine
Mag. Jože Mohar je spregovoril, kako se pomladanska suša pozna na zasaditvah krompirja.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 4. 2020
Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih

Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

duhovnostinfoizobraževanje

Informativni prispevki

Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih
Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.
VEČ ...|29. 4. 2020
Tadej Jakopič ob smrti vodja malteškega viteškega reda: Bil je neomajni zaščitnik ubogih in bolnih
Po nekajmesečni težki bolezni je umrl veliki mojster Suverenega malteškega reda Giacomo dalla Torre del Tempio di Sanguinetto. Star je bil 80 let. Kot so zapisali pri slovenski asociaciji se ga bodo »spominjali kot velikega dobrotnika in kot moža z globoko duhovnostjo in čutom za sočloveka ter neomajnega zaščitnika ubogih in bolnih«. Lani je bil veliki mojster na uradnem obisku tudi v Sloveniji. O tem je za Radio Ognjišče spregovoril predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega reda dr. Tadej Jakopič.

Alen Salihović

duhovnostinfoizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|28. 4. 2020
Miša Pušenjak: Kako omejevati škodo zaradi talnih škodljivcev

Nekaj nasvetov za naravi prijazno omejevanje populacij talnih škodljivcev je v jutranji Svetovalnici povedala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor. Vabljeni k poslušanju!

Miša Pušenjak: Kako omejevati škodo zaradi talnih škodljivcev

Nekaj nasvetov za naravi prijazno omejevanje populacij talnih škodljivcev je v jutranji Svetovalnici povedala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor. Vabljeni k poslušanju!

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

Miša Pušenjak: Kako omejevati škodo zaradi talnih škodljivcev
Nekaj nasvetov za naravi prijazno omejevanje populacij talnih škodljivcev je v jutranji Svetovalnici povedala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor. Vabljeni k poslušanju!
VEČ ...|28. 4. 2020
Miša Pušenjak: Kako omejevati škodo zaradi talnih škodljivcev
Nekaj nasvetov za naravi prijazno omejevanje populacij talnih škodljivcev je v jutranji Svetovalnici povedala Miša Pušenjak, svetovalka specialistka s KGZ Maribor. Vabljeni k poslušanju!

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 4. 2020
Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine

Mag. Jože Mohar je opozoril, kako opraviti drugo oziroma tretje dognojevanje žit v letošnjih razmerah.

Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine

Mag. Jože Mohar je opozoril, kako opraviti drugo oziroma tretje dognojevanje žit v letošnjih razmerah.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine
Mag. Jože Mohar je opozoril, kako opraviti drugo oziroma tretje dognojevanje žit v letošnjih razmerah.
VEČ ...|28. 4. 2020
Kaj pomladanska suša pomeni za ozimine in ajrine
Mag. Jože Mohar je opozoril, kako opraviti drugo oziroma tretje dognojevanje žit v letošnjih razmerah.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 4. 2020
Vabe za določanje populacije strun

Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

Vabe za določanje populacije strun

Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabe za določanje populacije strun
Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.
VEČ ...|27. 4. 2020
Vabe za določanje populacije strun
Miša Pušenjak je opozorila, da je še vedno čas, da na vrtu ali njivi preverimo stanje strun. Pri tem si lahko pomagamo z vabami.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 4. 2020
Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule

Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule

Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Kmetijska oddaja

Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule
Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.
VEČ ...|26. 4. 2020
Paša in zveri, suša in setev koruze, pridelava čebule
Med kmeti, ki pasejo živino in drobnico in se že leta ukvarjajo s težavami zaradi pokolov, ki jih zagrešijo zveri, negativno odmeva zavrnitev t.i. interventnega zakona, s katerim je bil v lanskem letu odrejen začasni odvzem zveri iz narave. Pred nami je letošnja pašna sezona, zaznamuje jo huda suša, ki botruje, da živina še ni na paši, več o trenutnem pogledu pa v pogovoru z našim gostom ekološkim kmetom Stanetom Bergantom. mag. Jože Mohar je spregoovril o suši in setvi koruze, Peter Pribožič pa o pridelavi čebule, kot izzivu koronakrize.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjepolitika

Naš gost

VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Naš gost

Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Mladoskop

VEČ ...|24. 4. 2020
Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

duhovnostizobraževanjemladivzgojaodnosisvetovanjekoronavirus

Mladoskop

Povezani na daljavo
Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.
VEČ ...|24. 4. 2020
Povezani na daljavo
Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Nataša Ličen

duhovnostizobraževanjemladivzgojaodnosisvetovanjekoronavirus

Via positiva

VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 4. 2020
ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

izobraževanjesvetovanjeinovativnost

Ni meje za dobre ideje

ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.
VEČ ...|23. 4. 2020
ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

Nataša Ličen

izobraževanjesvetovanjeinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.
VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 4. 2020
Na težave s parklji vpliva veliko dejavnikov

Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc in naniza vplive na težave z njimi.

Na težave s parklji vpliva veliko dejavnikov

Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc in naniza vplive na težave z njimi.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na težave s parklji vpliva veliko dejavnikov
Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc in naniza vplive na težave z njimi.
VEČ ...|21. 4. 2020
Na težave s parklji vpliva veliko dejavnikov
Na splošno posvečamo oskrbi parkljev pri govedu premalo pozornosti, pravi svetovalec specialist Stane Bevc in naniza vplive na težave z njimi.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2020
ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

izobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.
VEČ ...|21. 4. 2020
ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

Nataša Ličen

izobraževanjeinfosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 4. 2020
Pred saditvijo fižola, je dobro narediti analizo tal

Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana je spregovorila o pridelavi fižola, predvsem skozi zahteve po glavnih hranilih pa tudi elementih v sledovih, ki jih potrebuje za dobro rast in razvoj.

Pred saditvijo fižola, je dobro narediti analizo tal

Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana je spregovorila o pridelavi fižola, predvsem skozi zahteve po glavnih hranilih pa tudi elementih v sledovih, ki jih potrebuje za dobro rast in razvoj.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pred saditvijo fižola, je dobro narediti analizo tal
Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana je spregovorila o pridelavi fižola, predvsem skozi zahteve po glavnih hranilih pa tudi elementih v sledovih, ki jih potrebuje za dobro rast in razvoj.
VEČ ...|20. 4. 2020
Pred saditvijo fižola, je dobro narediti analizo tal
Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka za pridelavo poljščin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana je spregovorila o pridelavi fižola, predvsem skozi zahteve po glavnih hranilih pa tudi elementih v sledovih, ki jih potrebuje za dobro rast in razvoj.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Kdo je kmet?

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

družbakmetijstvoizobraževanje

Via positiva

Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Nataša Ličen

družbakmetijstvoizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov

Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Telekom in potrebe uporabnikov

Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.
VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Nataša Ličen

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 4. 2020
Nekaj nasvetov za vzdrževanje šob, filtrov, črpalke in gredi škropilnic

Martin Mavsar, svetovalec specialist za področje tehnike na KGZ Novo mesto je danes nadaljeval z nasveti za pregled in vzdrževanje naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev.

Nekaj nasvetov za vzdrževanje šob, filtrov, črpalke in gredi škropilnic

Martin Mavsar, svetovalec specialist za področje tehnike na KGZ Novo mesto je danes nadaljeval z nasveti za pregled in vzdrževanje naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nekaj nasvetov za vzdrževanje šob, filtrov, črpalke in gredi škropilnic
Martin Mavsar, svetovalec specialist za področje tehnike na KGZ Novo mesto je danes nadaljeval z nasveti za pregled in vzdrževanje naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev.
VEČ ...|15. 4. 2020
Nekaj nasvetov za vzdrževanje šob, filtrov, črpalke in gredi škropilnic
Martin Mavsar, svetovalec specialist za področje tehnike na KGZ Novo mesto je danes nadaljeval z nasveti za pregled in vzdrževanje naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.
VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Za življenje

VEČ ...|11. 4. 2020
Bodimo predani vsakodnevnim opravilom

Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

Bodimo predani vsakodnevnim opravilom

Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

družbaizobraževanjekulturamladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Bodimo predani vsakodnevnim opravilom
Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?
VEČ ...|11. 4. 2020
Bodimo predani vsakodnevnim opravilom
Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosisvetovanjevzgoja

Duhovni nagovor

VEČ ...|11. 4. 2020
Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Velika noč

Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

duhovnostvstajenjeizobraževanje

Duhovni nagovor

Velika noč
Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.
VEČ ...|11. 4. 2020
Velika noč
Koprski škof in strokovnjak za Sveto pismo msgr. dr. Jurij Bizjak nam preko razlage o načinu pokopavanja pri Judih pomaga pri verovanju v Jezusovo vstajenje.

Jurij Bizjak

duhovnostvstajenjeizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 4. 2020
Družine, nikamor se ne mudi!

Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.

Družine, nikamor se ne mudi!

Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.

koronavirusotrociodnosiinfoizobraževanjepogovor

Informativni prispevki

Družine, nikamor se ne mudi!
Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.
VEČ ...|9. 4. 2020
Družine, nikamor se ne mudi!
Številne družine so se zaradi preventivnih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa znašle v položaju, ki ga niso vajene. Že v tistih, kjer so odnosi dobri, zato prihaja do napetosti in prepirov. Kjer vladajo neurejene razmere, je tega še več, lahko tudi v najhujših oblikah. Stisk ni malo, poudarja psihoterapevtka dr. Katarina Kompan Erzar. Izredna profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na ljubljanski teološki fakulteti, ima za vse prav konkretno priporočilo: Nič ni pomembnejšega od tega, da se družina poveže. Na srcepolaga tudi: Nikamor se nam ne mudi.

Helena Križnik

koronavirusotrociodnosiinfoizobraževanjepogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 4. 2020
Vesna Sever

Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.

Vesna Sever

Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.

izobraževanjeglasba

Zakladi naše dediščine

Vesna Sever
Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.
VEČ ...|7. 4. 2020
Vesna Sever
Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.

Nataša Ličen

izobraževanjeglasba

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. junij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2020
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2020
Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosi

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2020
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|3. 6. 2020
Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Kot v nebesih?

Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.(Mr 12, 25)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 6. 2020
Častitljivi del dne 3. 6.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 3. 6.

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče