Gostili smo Mariano Veiga, ki se je pred pandemijo iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sprva je njena družina bila odločena oditi na Finsko, a je ob obisku naše države odločitev spremenila. Slovenijo zdaj doživlja kot svoj dom.
Gostili smo Mariano Veiga, ki se je pred pandemijo iz Brazilije preselila v Slovenijo. Sprva je njena družina bila odločena oditi na Finsko, a je ob obisku naše države odločitev spremenila. Slovenijo zdaj doživlja kot svoj dom.
Z ljudmi na poti
V prvi letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimivih gostov. Pogledali smo v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
V prvi letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimivih gostov. Pogledali smo v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo psihoterapevtko in nekdanjo učiteljico plesa Niko Smiljanič, ki se je pred približno šestimi leti preselila v Združeno kraljestvo. V oddaji je spregovorila o življenju v Angliji, vplivu brexita na državo in prebivalce, pa tudi življenjskem standardu, ki se zlasti v večjih mestih zaradi vedno dražjih stanovanj in ogrevanja poslabšuje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo učitelja Kristjana Vebra, ki že približno pol leta dela na šoli in v vrtcu na Švedskem. V oddaji je spregovoril o razlikah med izobraževalnima sistemoma, življenju in delu v tujini ter švedski družbi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Katarino Založnik, ki s partnerjem živi na Kitajskem, kjer uči angleščino.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Klaro Lotrič, grafično oblikovalko in svetovno popotnico, ki jo je zadnja služba popeljala v Turčijo, kjer deluje kot predstavnica ene od turističnih agencij. Prvo pot po svetu je opravila pri devetnajstih letih, pozneje pa je živela in delala v različnih državah, med drugim na Tajskem, v Maleziji, Mehiki, Argentini, pa tudi v Španiji. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Kristino Bogataj, slovensko zborovsko dirigentko in pevko, ki že skoraj desetletje ustvarja na Finskem. Prvi magisterij je zaključila na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, drugega pa na akademiji v Helsinkih. V tem finskem mestu znanje prenaša tudi na mlade glasbenike. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Pogovor o
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Sol in luč
Kdo, če ne benediktinski pater Anselm Grün, lahko o desetih zapovedih razmišlja na svež in aktualen način. Pri zapovedih je namreč temeljno vprašanje, ali je ljubezen podlaga našega življenja. Brez ljubezni so zapovedi prazne, brez ljubezni tudi ne moremo izpolniti nobene zapovedi.
S temi besedami so pospremili na pot knjigo z naslovom Deset zapovedi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je izšla.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.