Is podcast
Sveti Maksimilijan Kolbe je svetnik, ki je v življenju izpolnil Jezusove besede, da nima nihče večje ljubezni kot tisti, ki da življenje za svojega bližnjega. Ko je bil v taborišču, je namesto družinskega očeta prostovoljno odšel v bunker smrti. Kot otroku se mu je v sanjah prikazala Marija z dvema vencema, rdečim in belim. Naročila mu je, naj si izbere enega. On je izbral oba. Beli je pomenil, da bo duhovnik. Rdeči pa, da bo umrl kot mučenec.
otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice slovensko slovenske šmarnice 2021
Sveti Maksimilijan Kolbe je svetnik, ki je v življenju izpolnil Jezusove besede, da nima nihče večje ljubezni kot tisti, ki da življenje za svojega bližnjega. Ko je bil v taborišču, je namesto družinskega očeta prostovoljno odšel v bunker smrti. Kot otroku se mu je v sanjah prikazala Marija z dvema vencema, rdečim in belim. Naročila mu je, naj si izbere enega. On je izbral oba. Beli je pomenil, da bo duhovnik. Rdeči pa, da bo umrl kot mučenec.
Sveti Maksimilijan Kolbe je svetnik, ki je v življenju izpolnil Jezusove besede, da nima nihče večje ljubezni kot tisti, ki da življenje za svojega bližnjega. Ko je bil v taborišču, je namesto družinskega očeta prostovoljno odšel v bunker smrti. Kot otroku se mu je v sanjah prikazala Marija z dvema vencema, rdečim in belim. Naročila mu je, naj si izbere enega. On je izbral oba. Beli je pomenil, da bo duhovnik. Rdeči pa, da bo umrl kot mučenec.
otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar sta se v ponedeljek in včeraj mudila pri slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem. V Selah, Dobrli vasi in Celovcu sta obiskala ustanove, kjer se zavzemajo za ohranjanje dediščine svojih prednikov, jezika in kulture ter za sobivanje z nemško govorečo narodno skupnostjo. O izzivih in stvarnosti slovenske narodne skupnosti so govorili z odvetnikom Rudijem Voukom in predstavniki vseh treh krovnih političnih organizacij. Srečala sta se tudi z Romanom Roblekom, novim generalnim tajnikom Slovenske gospodarske zveze in izredno pomembnim dejavnikom v postopku vložitve peticije koroških Slovencev pri Evropskem parlamentu. Minister je ob koncu za Slovenski sporedu ORF poudaril pomen ohranjanja slovenskega jezika v izobraževanju in zagotovil, da si bo v prihodnje prizadeval urediti ustrezno podporo izobraževanjem kadrov že v predšolski vzgoji.
Ustavno sodišče je zaradi kršitve načela enakosti pred zakonom, razveljavilo del zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Lani 12. maja, prav na obletnico ustanovitve te največje kmečke stanovske organizacije, ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda, s prvopodpisano takrat še poslanko Matejo Čalušić. V nedeljski kemtijski oddaji smo pogledali v ozadje dogajanja in strnili odzive nanj.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče