Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Nataša Ličen

VEČ ...|5. 1. 2021
Prenos znanja kmečkih žena

Marija Bergant je predsednica Društva kmečkih žena Kranj. Dejavno se vključujejo žene v različne projekte, pridno so v minulih tednih pekle pecivo v dober namen, za delavce v zdravstvenih ustanovah, vključujejo se v dejavnosti z otroki, in učijo starih receptov ter jih seznanjajo z zelišči ter njihovimi koristnostmi. Ljudje in znanje, ki se prenaša iz roda v rod, smo največji zaklad naroda.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

VEČ ...|10. 2. 2026
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

VEČ ...|3. 2. 2026
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

VEČ ...|27. 1. 2026
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

VEČ ...|13. 1. 2026
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

VEČ ...|6. 1. 2026
Trikraljevski razglas

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilozgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

VEČ ...|30. 12. 2025
Jaslice iz slame Janeza Jakoba

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinarokodelstvoizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

VEČ ...|23. 12. 2025
Poprtnik, praznični kruh

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

Nejc Podobnik

komentardružbaduhovnost

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Vikanje in tikanje

V oddaji smo se odmaknili od pisanja in se posvetili govoru ter pogovoru. Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar povedal nekaj več tudi o prednostih in pasteh vikanja ter tikanja.

Vikanje in tikanje

V oddaji smo se odmaknili od pisanja in se posvetili govoru ter pogovoru. Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar povedal nekaj več tudi o prednostih in pasteh vikanja ter tikanja.

Marjan Bunič

jezikpravilavikanjegovor

Pogovor o

VEČ ... |
Kako do zdravega zdravstvenega sistema?

Dotaknili smo se našega zdravstvenega sistema in tegob, ki jih imamo uporabniki zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično dolgih čakalnih vrst. Pogovarjali smo se z oftalmologom dr. Matejem Beltramom, infektologom dr. Federicom Potočnikom in zobozdravnikom dr. Krištofom Zevnikom.

Kako do zdravega zdravstvenega sistema?

Dotaknili smo se našega zdravstvenega sistema in tegob, ki jih imamo uporabniki zaradi pomanjkanja zdravnikov in posledično dolgih čakalnih vrst. Pogovarjali smo se z oftalmologom dr. Matejem Beltramom, infektologom dr. Federicom Potočnikom in zobozdravnikom dr. Krištofom Zevnikom.

Mateja Subotičanec

politikazdravstvodružba

Naš gost

VEČ ... |
Prešernov nagrajenec Saša Mächtig

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Prešernov nagrajenec Saša Mächtig

Dan pred slovenskim kulturnim praznikom bo Naš gost letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo arhitekt, industrijski oblikovalec in profesor Saša Mächtig, avtor legendarnega rdečega kioska K67. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem življenju in delu, o družinski zgodovini pa tudi o preživljanju praznika kulture, ki je za nas Slovence poseben dan.

Radio Ognjišče

spominživljenjeSaša Mächtig

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -4

Poslušate lahko četrto oddajo s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem. Tokrat smo izpostavili dve temi, ki sta povezani tudi s slovensko kulturo in težko dediščino komunizma pri nas. Prof. dr. Mira Miladinović Zalaznik je spregovorila na temo Kdo je lahko slovenski pisatelj ali slovenska pisateljica?, publicistka Alenka Puhar pa o Orwellu po jugoslovansko.

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemAlenka PuharMira Miladinović Zalaznik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Dr. Klemen Jaklič in Jan Zobec

Kaj se dogaja s pravno državo v Sloveniji? Zakaj smo tako dolgo čakali na imenovanje ustavnih sodnikov, varuha človekovih pravic in guvernerja? Kako deluje »hram demokracije« in komu v resnici služijo parlamentarne preiskovalne komisije? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z ustavnim sodnikom dr. dr. Klemenom Jakličem in nekdanjim ustavnim ter vrhovnim sodnikom Janom Zobcem. Oddaja je bila prvič predvajana tudi na Planet TV.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Kolokvij

VEČ ... |
Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

Maja Morela Čuk

mladiduhovnostglasba

Petkov večer

VEČ ... |
film Exodus 1945: Naša kri

V slovenske kinematografe prihaja težko pričakovani film o človečnosti v času povojnega kaosa Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh. Film sledi resnični in zamolčani zgodbi dveh zdravnikov, dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta maja 1945 s tisoči beguncev v sanitetnem vlaku zapuščala Jugoslavijo in šla z mnogimi skozi nečloveške preizkušnje ter etične dileme. V oddaji so film predstavili producent ter direktor fotografije David Sipoš in igralca Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.

film Exodus 1945: Naša kri

V slovenske kinematografe prihaja težko pričakovani film o človečnosti v času povojnega kaosa Exodus 1945: Naša kri, ki je nastal v produkciji Studia Siposh. Film sledi resnični in zamolčani zgodbi dveh zdravnikov, dr. Janeza Janeža in dr. Valentina Meršola, ki sta maja 1945 s tisoči beguncev v sanitetnem vlaku zapuščala Jugoslavijo in šla z mnogimi skozi nečloveške preizkušnje ter etične dileme. V oddaji so film predstavili producent ter direktor fotografije David Sipoš in igralca Jernej Kuntner in Alenka Tetičkovič.

Marjan Bunič

filmpovojni časčlovečnostetične dileme

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ... |
Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Blaž Lesnik

naravadoživljajski turizemdružinski turizemotrocipravljiceškrateljcpravljična transverzala