Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Ritem srca
Predstavili smo drugi del glasbene trilogije kanadskega glasbenika Dana Bremnesa, ki nosi naslov The Villain. Ta se po prvem delu, ki je nosil naslov The Hero, tokrat osredotoča na človeško temnejšo, manj popolno plat ... ki pa nas, kot avtor ugotavlja v pesmi Human, dela ljudi.
Slišali smo:
Ritem srca
Povabili smo na AntonFest, ki ga na Štangi pri Litiji to soboto pripravlja Janez Ferlež. Ob njem bo nastopilo kar nekaj gostov, dogodek pa bo zaznamoval tudi blagoslov glasbenega studia ... Ob njem bodo na oder stopili Antonio Tkalec, skupina Dominik, Matej Šoklič, Neža in Damjan Pančur in Tiana. Več o dogodku pa nam je v zaupal organizator sam. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na AntonFest, ki ga na Štangi pri Litiji to soboto pripravlja Janez Ferlež. Ob njem bo nastopilo kar nekaj gostov, dogodek pa bo zaznamoval tudi blagoslov glasbenega studia ... Ob njem bodo na oder stopili Antonio Tkalec, skupina Dominik, Matej Šoklič, Neža in Damjan Pančur in Tiana. Več o dogodku pa nam je v zaupal organizator sam. Z njim se je pogovarjal Marjan Bunič.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Povabili smo na Skavtfest 2025 in na AntonFest, slišali pa tudi nekaj novosti pretekli tednov.
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Maša Leskovar in Tinkara Čerin sta nam zaupali kako so potekali priprave in snemanje novega albuma skupnosti Emanuel K Bogu ozrite se. Gre za projekt, ki je nastal na podlagi pobude mladih, ki so pri njem tudi imeli vodilno vlogo. Povabili pa smo tudi na predstavitvene koncerte, ki jih pripravljajo na Rakovniku, v Celju in Dornberku.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Josh Garrels je 45-letni ameriški kantavtor, skladatelj in producent iz South Benda v Indiani. Njegovo glasbo bi žanrsko lahko opisali kot tradicionalni folk s primesjo drugih zvrsti, vsebinsko pa se kot avtor osredotoča na krščanske tematike, katerih pa se loteva z nekonvencionalnih zornih kotov in globoke osebne refleksije.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Z nami je bil tokrat Antonio Tkalec, ki je povabil na poseben koncert, katerega pripravlja skupaj z Janezom Ferležem. Drug del oddaje pa smo namenili škotskemu kantavtorju Stephu Macleodu, ki je spoznal vso bedo navidezne svobode, hedonizma, odvisnosti in končno ulice, zdaj pa z glasbo poje slavo Gospodu in pričuje o Njegovih delih.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Ustavili smo se pri novem albumu 41-letnega pevca in avtorja sodobne krščanske glasbe iz San Diega v ZDA Phila Wickhama.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:
Ritem srca
Povabili smo na letošnjo Stično mladih ter se z glasbo odpravili na Hrvaško in prisluhnili tamkajšnjemu t. i. mlademu valu. Torej izvajalcem, ki na hrvaško sceno krščanske glasbe prinašajo nov zagon, nove pristope in nov veter.
V oddaji smo slišali:

Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. november 2025 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.