Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V današnji oddaji ste povabljeni, da se novice o Kristusovem vstajenju veselite z nami. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio prijatelji iz Dramelj in okolice; Boštjan Čretnik na klarinetu, Janko Kolar na harmoniki in Niko Filej na baritonu.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V današnji oddaji ste povabljeni, da se novice o Kristusovem vstajenju veselite z nami. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio prijatelji iz Dramelj in okolice; Boštjan Čretnik na klarinetu, Janko Kolar na harmoniki in Niko Filej na baritonu.
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V današnji oddaji ste povabljeni, da se novice o Kristusovem vstajenju veselite z nami. Za veselo razpoloženje so poskrbeli godci Trio prijatelji iz Dramelj in okolice; Boštjan Čretnik na klarinetu, Janko Kolar na harmoniki in Niko Filej na baritonu.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.
Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetnih in rajnih, smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili z mrliškimi in pripovednimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi do smrti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevke Trstenke iz Podlehnika odlikuje večglasje, razpotegnjeno in rubato vokalno podajanje, kjer pesmi „tečejo“ počasi in zvenijo s polnim in odprtim glasom ter obuditev petja „na tretko“, ljudskega štiriglasja, ki je v Halozah zašlo v pozabo po letu 1960.
Pevke Trstenke so sredi oktobra v domačem kraju pripravile srečanje pevcev in godcev in nanj povabile pevske in godčevske prijatelje iz bližnje okolice. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo soboto v oktobru smo bili povabljeni v Prečno na Dolenjskem. Tamkajšnji pevci, skupina Vaški zvon, ki v organizirani obliki delujejo 21 let, so pripravili 20. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Odlomke s prireditve ste slišali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.
Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.
Slovencem po svetu in domovini
V Celovcu so sinoči podelili letošnjo Einspilerjevo nagrado. Prejel jo je Georg Wurmitzer. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti na Koroškem v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki. Bil je dolgoletni župan občine Albeck iz vrst ljudske stranke, deželni in državni poslanec, leta 1999 je postal član deželne vlade, od leta 2000 do 2004 pa bil deželni predsednik ljudske stranke. Predsednik Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip je za naš radio dejal, da so Wurmitzerja spoznali kot velikega poštenjaka, ki je prepričan kristjan in svoje vrednote tudi živi: kar je obljubil, je držal besedo, vedno je prišel na lice mesta preverjat zadeve, tudi proti absolutnim večinam v občinskih svetih in po tem šele odločal … Dostikrat v prid slovenske narodne skupnosti. Njegove sledi so konkretno vidne od Podjune do Zile.
Doživetja narave
V zadnjih mesecih je ljubiteljske astronome na nebu razveseljeval komet Lemmon, ki se mu je kasneje pridružil še komet Swan. Oba je v objektiv ujel gost Zanimivosti nočnega neba astrofotograf Rok Palčič. Povedal je, zakaj ga navdušujejo kometi, kako je prišel do ideje za opazovanje in fotografiranje na daljavo in na kakšen način deluje njegov oddaljeni »Palčič observatorij« v Španiji. Ponovili smo osnove o kometih in se v Španijo preselili tudi s snovanjem načrtov za prihodnje leto, ki bo leto popolnega sončevega mrka.
Duhovna misel
Sedaj, ko sem spet v ZDA, me je zelo prizadelo, da je mnogo ljudi nemirnih, osamljenih. Danes sem se pogovarjal o duhovnem preživetju ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Svetovalnica
Zima je pred vrati, z njo pa prihaja tudi čas za menjavo pnevmatik. Govorili smo z odgovornim urednikom Motorevije AMZS Blažem Poženelom o letošnjem testu zimskih pnevmatik. Med drugim so med 31 testiranimi pnevmatikami v dimenziji 225/40 R18 kar enajstim dodelili oceno ni priporočljivo, vse so iz nizkocenovnega razreda. Tudi o tem, zakaj ni pametno varčevati pri pnevmatikah in ali visoka cena res pomeni tudi visoko kakovost, smo spregovorili.
Kulturni utrinki
Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.
Komentar Domovina.je
Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje.