Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
21. 9. 2020
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|21. 9. 2020
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Sva z ljubco se pobotala

Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.

Sva z ljubco se pobotala

Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Sva z ljubco se pobotala

Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.

VEČ ...|24. 2. 2026
Sva z ljubco se pobotala

Tokratna oddaja o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - ki smo jo podnaslovili Sva z ljub’co se pobotala, prinaša odlomke z dveh srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Eno je pripravilo Folklorno društvo Lancova vas, drugo pa Pevska sekcija Folklorne skupine Duplo Pišece.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pust ujet v fotografski objektiv Primoža Hienga

Pust naj bi po izročilu dokončno odgnal zimo. Po koledarju pa ga ne obhajamo vsako leto ob istem času. Pust nastopa pred veliko nočjo, največjim krščanskim premakljivim praznikom. Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. O pustnem dogajanju na Slovenskem je v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - govoril novinar, fotograf, raziskovalec slovenske etnologije in pisec knjig, Primož Hieng.

Pust ujet v fotografski objektiv Primoža Hienga

Pust naj bi po izročilu dokončno odgnal zimo. Po koledarju pa ga ne obhajamo vsako leto ob istem času. Pust nastopa pred veliko nočjo, največjim krščanskim premakljivim praznikom. Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. O pustnem dogajanju na Slovenskem je v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - govoril novinar, fotograf, raziskovalec slovenske etnologije in pisec knjig, Primož Hieng.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pust ujet v fotografski objektiv Primoža Hienga

Pust naj bi po izročilu dokončno odgnal zimo. Po koledarju pa ga ne obhajamo vsako leto ob istem času. Pust nastopa pred veliko nočjo, največjim krščanskim premakljivim praznikom. Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. O pustnem dogajanju na Slovenskem je v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - govoril novinar, fotograf, raziskovalec slovenske etnologije in pisec knjig, Primož Hieng.

VEČ ...|17. 2. 2026
Pust ujet v fotografski objektiv Primoža Hienga

Pust naj bi po izročilu dokončno odgnal zimo. Po koledarju pa ga ne obhajamo vsako leto ob istem času. Pust nastopa pred veliko nočjo, največjim krščanskim premakljivim praznikom. Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. O pustnem dogajanju na Slovenskem je v oddaji o ljudski glasbi - Pevci zapojte, godci zagodte - govoril novinar, fotograf, raziskovalec slovenske etnologije in pisec knjig, Primož Hieng.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Oj z Bogom ostan´te

V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.

Oj z Bogom ostan´te

V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Oj z Bogom ostan´te

V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.

VEČ ...|10. 2. 2026
Oj z Bogom ostan´te

V tokratni oddaji - Pevci zapojte, godci zagodte - so peli: Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Zagoriški fantje iz Zagorice na Dolenjskem in pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val iz Pirana.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Preljuba Mati svečenska, rodila si nam Jezusa

V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.

Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.

 

Preljuba Mati svečenska, rodila si nam Jezusa

V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.

Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Preljuba Mati svečenska, rodila si nam Jezusa

V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.

Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.

 

VEČ ...|3. 2. 2026
Preljuba Mati svečenska, rodila si nam Jezusa

V Katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi.

Praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te obeležili s svečniškim kolednicami.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|27. 1. 2026
S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

VEČ ...|20. 1. 2026
Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

VEČ ...|13. 1. 2026
Žlahten odmev pristnega

Tokratna oddaja o ljudski glasbi ponuja odlomke s koncerta, ki ga je Kulturno društvo Podgorci pripravilo konec novembra. Večer, prežet z glasbo in domačim vzdušjem, so oblikovali pevci ljudskih pesmi Folklorne skupine Kulturno društvo Podgorci, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, skupina Marko banda iz Beltincev, pevke Maroltovke iz Akademske folklorne skupine France Marolt Ljubljana, pevci in godci Kranjski furmani s Primskovega in domači godci Stori čehoki.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

VEČ ...|6. 1. 2026
Kar vam mi zapojemo, na svet je dete rojeno

Še vedno smo vpeti v čas zimskih praznikov, katerega od božiča pa vse do svetih treh kraljev, spremljajo koledniki. Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, na svete tri kralje, smo pletli s trikraljevskimi kolednicami.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGostičevi dneviBorut JenkoKD Jože Gostič Homec

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Dijaki in dijakinje so zadovoljni s programom šole Št. Peter na Koroškem.

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

Dijaki in dijakinje so zadovoljni s programom šole Št. Peter na Koroškem.

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

s. Meta Potočnik

splošna maturašola za življenjepraktični pouk