Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
VEČ ...|3. 10. 2018
Sv. pismo v luči kulturne dediščine Evropi
Dr. Jože Krašovec je razmišljal kakšna je Evropa zaradi Svetega Pisma in kakšna bi bila, če ga ne bi poznali.
VEČ ...|12. 11. 2019
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju
VEČ ...|12. 11. 2019
Človek mnogih talentov - Otmar Črnilogar
Ob dvajsteletnici smrti je izšel zbornik o ljubitelju gora,prevajalcu Svetega pisma, klasičnem filologu in profesorjuOtmarju Črnilogarju
VEČ ...|5. 11. 2019
Spomin na Justina Stanovnika
Spomin na Justina Stanovnika
VEČ ...|5. 11. 2019
VEČ ...|29. 10. 2019
Smrt lirike?
Pogovor o knjigi i poeziji
Smrt lirike?
Pogovor o knjigi i poeziji
VEČ ...|29. 10. 2019
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
VEČ ...|8. 10. 2019
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.
VEČ ...|8. 10. 2019
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
VEČ ...|24. 9. 2019
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
VEČ ...|24. 9. 2019
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
VEČ ...|17. 9. 2019
Dohojene stopinje
Dohojene stopinje
VEČ ...|17. 9. 2019
VEČ ...|10. 9. 2019
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
VEČ ...|3. 9. 2019
24 filozofov in ruske ikone
Od besede do podobe, dobesedno
24 filozofov in ruske ikone
Od besede do podobe, dobesedno
VEČ ...|3. 9. 2019
VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
VEČ ...|20. 8. 2019
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava
VEČ ...|20. 8. 2019
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava
VEČ ...|13. 8. 2019
Družina, vezi treh generacij
Družina, vezi treh generacij
VEČ ...|13. 8. 2019
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|30. 7. 2019
Usmiljenke v Sloveniji
Usmiljenke v Sloveniji
VEČ ...|30. 7. 2019
VEČ ...|23. 7. 2019
Apostol Črnilogar. Naključje?
Apostol Črnilogar. Naključje?
VEČ ...|23. 7. 2019
VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|2. 7. 2019
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
VEČ ...|2. 7. 2019
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
VEČ ...|18. 6. 2019
VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
VEČ ...|19. 3. 2019
VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah
Ciceron
Knjiga v petih knjigah
VEČ ...|12. 3. 2019
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
VEČ ...|19. 2. 2019
VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|29. 1. 2019
Prevajalec Svetega pisma
Prevajalec Svetega pisma
VEČ ...|29. 1. 2019
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige
Prve jaslice
Predstavitev knjige
VEČ ...|25. 12. 2018
VEČ ...|18. 12. 2018
Od slike do besede
Od slike do besede
VEČ ...|18. 12. 2018
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
VEČ ...|11. 12. 2018
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Priporočamo
|
Aktualno
Dogodki
VEČ ...|8. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Nova Štifta pri Ribnici
Pred zaključno sveto mašo v Novi Štifti pri Ribnici se nam je oglasil Jure Sešek, ki je nam je na kratko opisal kako potekajo priprave na zaključek romanja.
Svetovalnica
VEČ ...|18. 11. 2019
Team building
Po svojem vatlu druge meri. Človek se med ljudmi obrusi kakor kamen po svetu. V slogi je moč.« Teh nekaj slovenskih pregovorov smo izbrali, da z njimi napravimo protiutež angleškemu naslovu, ki prevladuje predvsem v današnjem podjetniškem svetu, Team building. Z nami je bila strokovnjak na tem področju dr. Damjana Pondelek.
Za življenje
VEČ ...|16. 11. 2019
Zakonca Perko o zvestobi
V tokratni oddaji Za življenje sta zakonca Perko načela temo zvestobe. Ne samo zakonske. Tudi zvestobe jeziku. Vrednotam. Narodu. Veri. Vabljeni k poslušanju.
Moja zgodba
VEČ ...|17. 11. 2019
Breda Kavčič - pričevanje
V oddaji Moja zgodba ste slišali pričavenja Brede Kavčič, rojene Tominc iz Kurje vasi v župniji Šentjošt. Predstavila nam je svoje spomine na čas druge svetovne vojne, povojna leta, razmere v času njenega šolanja in službovanja. Gostja poudarja, kako pomembno je, da se spominjamo preteklih časov in se o njih pogovarjamo.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|17. 11. 2019
Poudarki posveta o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
24. oktobra se je na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije odvijal Posvet o Dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Andrejka Krt je v oddaji povzela najbolj pomembne poudarke in ponovno izpostavila pomen Dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|18. 11. 2019
Ti najlepša v vasi, poslušaj me nocoj
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi, ki so ga 19. oktobra v domačem kraju pripravili pevci iz Globokega. Poleg gostiteljev so na njen nastopili še Kapelski pubi iz Kapel pri Brežicah, ljudski pevci Tepanje in sestri Apšner iz Gmajne ob Pamečah.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|18. 11. 2019
Spomini na 500., 600., 700. in 1000. oddajo PRO
Nocoj smo v oddaji z izbranimi posnetki podoživeli petstoto oddajo PRO, pa tudi šeststoto in sedemstoto ter tisočo oddajo. Vse oddaje so bile pripravljene v obliki koncerta narodnozabavne glasbe.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|18. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|18. 11. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih
Gost oddaje je bil ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič. Med drugim nas je zanimalo njegovo odklonilno ločeno mnenje v zadevi preiskovalne komisije državnega zbora. Ker je bil zadnjič v tem letu naš gost, nas je zanimala tudi njegova ocena dela v letošnjem letu.
Kulturni utrinki
VEČ ...|18. 11. 2019
Kantata Misijonar ob 200 letnici Ignacija Knobleharja
Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.