Is podcast Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik Is podcast
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Jože Bartolj

spomin politika Igor Podbrežnik

5. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Jože Bartolj

VEČ ...|5. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor Podbrežnik

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

spomin politika Tamara Griesser Pečar Ivan Salmič

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spomin politika Tamara Griesser Pečar Ivan Salmič

Moja zgodba

VEČ ...|28. 5. 2023
Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023

Moja zgodba

Znanstveno srečanje ob Dnevu žrtev komunizma 17. 5. 2023
VEČ ...|28. 5. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|21. 5. 2023
Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023

Moja zgodba

Odlomki spominske slovesnosti za žrtve komunizma na Trgu republike 16. maj 2023
VEČ ...|21. 5. 2023

Moja zgodba

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

spomin politika celice UDBE Beethovnova 3 V senci Beethovnove 3 Študijski center za narodno spravo Mateja Čoh Kladnik Jelka Piškurić Marta Keršič Tomaž Ivešić

Moja zgodba

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Jože Bartolj

spomin politika celice UDBE Beethovnova 3 V senci Beethovnove 3 Študijski center za narodno spravo Mateja Čoh Kladnik Jelka Piškurić Marta Keršič Tomaž Ivešić

Moja zgodba

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

spomin politika Renato Podbersič Emil Kete slovenski mučenci 20. stoletja

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

VEČ ...|7. 5. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - bogoslovec Emil Kete (Renato Podbersič)

Nova oddaja o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja je v Moji zgodbi prinesla pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o bogoslovcu Emilu Keteju. Tega so novembra 1944, komaj 20-letnega, kot nedolžno žrtev ubili komunisti samo zato, ker je bil bogoslovec in študent teologije. Njegovi sorodniki so truplo najprej našli v plitvem grobu blizu Šempasa in ga nato skrivaj pokopali jeseni 1948 na pokopališče v Braniku.

Jože Bartolj

spomin politika Renato Podbersič Emil Kete slovenski mučenci 20. stoletja

Moja zgodba

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

spomin politika Marija Stanonik Brez križa in groba medvojno pesništvo domobransko pesništvo Pesnjenje na drugi strani

Moja zgodba

Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

VEČ ...|30. 4. 2023
Marija Stanonik - Antologija Brez križa in imena

V oddaji Moja zgodba smo predstavili antologijo z naslovom Brez križa in imena in podnaslovom Pesnjenje na drugi strani: 1941–1945 in po vojni, ki jo je uredila akademikinja ddr. prof. Marija Stanonik. Ta se že 50 let ukvarja s pesniki iz medvojnega časa. Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni obdelavi pesnjenja »z druge strani«, to je pesmi avtorjev, ki se niso pridružili komunistični Osvobodilni fronti.

Jože Bartolj

spomin politika Marija Stanonik Brez križa in groba medvojno pesništvo domobransko pesništvo Pesnjenje na drugi strani

Moja zgodba

VEČ ...|23. 4. 2023
Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

spomin politika umetnost France Kralj Tone Kralj Igor Kranjc

Moja zgodba

Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

VEČ ...|23. 4. 2023
Igor Kranjc - Brata Kralj

V oddaji Moja zgodba smo gostili umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca, avtorja bogate monografije z naslovom Brata Kralj. Knjiga je leta 2022 izšla v domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, kot prispevek k boljšemu poznavanju vrhunskih umetnikov Franceta in Toneta Kralja, ki sta bila po drugi svetovni vojni po krivici odrinjena na rob pozabe. 

Jože Bartolj

spomin politika umetnost France Kralj Tone Kralj Igor Kranjc

Moja zgodba

VEČ ...|16. 4. 2023
Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

spomin politika Skozi gosto noč Alenka Puhar Boris Furlan Staša Furlan Nagodetov proces

Moja zgodba

Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

VEČ ...|16. 4. 2023
Boris in Staša Furlan - Skozi gosto noč

V oddaji Moj zgodba smo govorili o posledici montiranega sodnega procesa, ki ga poznamo pod imenom Nagodetov proces. Na njem je bil obsojen tudi Boris Furlan, ki je bil po štirih letih, ko je bil večinoma zaprt v samici, zaradi zdravstvenih težav pogojno izpuščen. Od prihoda na pogojno svobodo leta 1951, pa do smrti leta 1957, si je dopisoval s hčerko Stašo, ki je živela v Ameriki. O tej korespondenci, ki je zdaj izšla v knjigo Skozi gosto noč, smo govorili z urednico knjige, prevajalko, publicistko, nekdanjo novinarko Alenko Puhar.

Jože Bartolj

spomin politika Skozi gosto noč Alenka Puhar Boris Furlan Staša Furlan Nagodetov proces

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 5. 2023
Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Kdo je Sveti Duh?

Ko govorimo o veri, imamo najpogosteje v mislih vero v Boga očeta ali njegovega sina Jezusa. V Globinah smo spregovorili o vlogi tretje osebe - tako v času, ko so bili apostoli zbrani na enem kraju in so zaslišali močan šum, kot bi se bližal vihar - kot o Njegovem delovanju danes. Kdo je Sveti Duh in zakaj so apostoli v Njegovi moči lahko govorili v tujih jezikih in ozdravljali, medtem ko naši škofje tega ne počnejo? Z je bil bo v živo - tudi v video prenosu - župnik iz Slovenj Gradca Damjan Mlinarič

 

Blaž Lesnik

duhovnostverabinkoštidarovi Svetega DuhaPrenova v Duhu

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 6. 2023
Vadstena, Buenos Aires, Ljubljana in Vipava

V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.

Vadstena, Buenos Aires, Ljubljana in Vipava

V Vadsteni je potekalo 50. vseslovensko romanje in srečanje Slovencev na Švedskem, udeležila se ga je tudi državna sekretarka na USZS Vesna Humar - več nam je povedal slovenski župnik Zvone Podvinski. V cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu so imeli žegnanje, nam je povedal član upravnega odbora Gregor Modic. V Ljubljani in Vipavi bodo potekale letošnje prireditve Dobrodošli doma, v imenu organizatorja Izseljenskega društva Slovenija v svetu pojasnjuje generalni tajnik Boštjan Kocmur.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Doživetja narave

VEČ ...|2. 6. 2023
Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Dijak Jaša odkril novo planetarno meglico Klara

V oddaji ste lahko slišali, kako je dijak domžalske gimnazije skupaj s kolegico Sophie iz Nemčije odkril novo planetarno meglico Klara v ozvezdju Kefej. Jaša Rebula je postal najmlajši tovrstni odkritelj na svetu, poimenoval jo je po svojem dekletu. Ozrli smo se tudi proti Soncu, saj je v zadnjem času zelo aktivno. Prof. Boris Kham pa je opisal delavnico za slepe in slabovidne, ki jih vesolje zelo zanima.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijateleskopastrofotografijameglica KlaraopazovanjeSonceaktivnostsupernova

Moja zgodba

VEČ ...|4. 6. 2023
Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Slovenski mučenci XX. stoletja - Križnik p. Ivan Salmič (Tamara Griesser Pečar)

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali novo oddajo o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Tokrat je bila z nami zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, ki raziskuje primer mučenca, patra križniškega reda Ivana Salmiča. Ta je bil 13. november 1943, star 29 let, ubit pod Žeželjem pri Vinici. Partizani so ga obtožili sodelovanja z Nemci, čeprav je pri okupatorjih posredoval za svoje župljane, da niso bili odvedeni v internacijo ali ubiti kot talci.

 

Jože Bartolj

spominpolitikaTamara Griesser PečarIvan Salmič

Sol in luč

VEČ ...|6. 6. 2023
Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Anselm Grün: Sreča v veselju do življenja - ponovitev

»Z radostjo dobi življenje popolnoma drugačen okus.« Tako je zapisal sloviti pisatelj in menih, pater Anselm Grün. Prebirali smo odlomke iz knjižice z naslovom Sreča v veselju do življenja, ki je izšla pri založbi Ognjišče v sklopu Abecednika umetnosti življenja.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Od slike do besede

VEČ ...|6. 6. 2023
1902 in 1912

Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.

1902 in 1912

Poslušali ste zgodovinsko predavanje. Kaj sta letnici pomenili za Slovence, sta povedala dr. Igor Grdina in dr. Andrej Rahten.

Mateja Subotičanec

pogovorspomin

Družinska kateheza

VEČ ...|6. 6. 2023
Naravno načrtovanje družine - zakaj?

Je naravno načrtovanje družine zastarelo? Sploh ne! Je nezanesljivo? Tudi ne! O tem sta v Družinski katehezi pričevala zakonca Simona in Matija Medvešček, ki sta tudi svetovalca za naravne metode Sensiplan. Prepričana sta, da ne gre samo za metodo urejanja rojstev, ampak predvsem za način življenja, ki omogoča globlji in bolj pristen odnos odnos med zakoncema in globlji uvid v svoje lastno telo in dušo.

Naravno načrtovanje družine - zakaj?

Je naravno načrtovanje družine zastarelo? Sploh ne! Je nezanesljivo? Tudi ne! O tem sta v Družinski katehezi pričevala zakonca Simona in Matija Medvešček, ki sta tudi svetovalca za naravne metode Sensiplan. Prepričana sta, da ne gre samo za metodo urejanja rojstev, ampak predvsem za način življenja, ki omogoča globlji in bolj pristen odnos odnos med zakoncema in globlji uvid v svoje lastno telo in dušo.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 6. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|6. 6. 2023
Angel razočaranja

Daleč od tega, da bi mi bil popoln neznanec. Obiščeš me pogosto, morda celo prepogosto …

Angel razočaranja

Daleč od tega, da bi mi bil popoln neznanec. Obiščeš me pogosto, morda celo prepogosto …

Gregor Čušin

duhovnost