Na sporedu je bil posnetek drugega dela okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic. Srečanje sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Predstavili so delo Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic, ki ga lahko upravičeno štejemo med enega vidnejših uspehov s področja sprave in poprave krivic pri nas. 

Prisluhnete lahko prispevku Roka Janeza Šteblaja, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino in nekdanjega vodjo Sektorja za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj. Sledila je razprava, v kateri sta med drugim sodelovala publicistka Alenka Puhar in direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš.

Tokrat smo predvajali posnetek okrogle mize ob 25. obletnici sprejetja Zakona o popravi krivic, ki je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije potekala 18. oktobra 2021. Spregovorila sta dr. Milko Mikola, prvi vodja Sektorja za popravo krivic in pa dr. Jože Dežman, dolgoletni član Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.

V prvi oddaji Moja zgodba v letu 2022 ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Julija lani (2021) je umrl frančiškan p. Pashal Gorjup. Gostili smo ga v svetonočnem programu leta 2011, posnetek pogovora pa v celoti še ni bil objavljen. Tokrat smo ga pripravili za oddajo Moja zgodba saj v njem p. Pashal obuja spomine na svojo mladost, pa tudi takratna božična praznovanja. 

Pater Pashal Gorjup je bil kot France Gorjup rojen 1. decembra 1933 v vasi Pogled, župnija sv. Martina, Moravče, v Red manjših bratov je vstopil leta 1949 kot brat. Po služenju vojaškega roka je septembra 1956 opravil prve zaobljube. Slovesne, večne zaobljube je imel leta 1960, zatem pa je kot zakristant, vrtnar in kasneje diakon, ki se je veliko ukvarjal z ministranti deloval na različnih frančiškanskih postojankah. V duhovnika je bil posvečen 8. aprila 1993. Bil je velik častilec nebeške matere Marije, predan vzgojitelj in vseskozi jasličar.

Tokrat ste lahko prisluhnili posnetku iz našega arhiva. Primorski duhovnik Jožko Kragelj, ki je umrl leta 2010 je obudil spomine na svoje zaporniške božiče. Posnetek, ki je nastal pred 20 leti in v celoti še ni bil objavljen preseneča s svojo bistrino. Zdi se kot bi nas g. Kragelj nagovarjal iz onstranstva.

Tokrat smo se v oddaji Moja zgodba posvetili občini Velike Lašče z okolico. Za tiste predvojne čase je bila to kar velika in pomembna občina, takorekoč največje središče južno od Ljubljane. Na čelu občine je bil župan Ivan Paternost, v kraju pa je deloval tudi politik Ivan Pucelj. Zelo dejavni so bili na kulturnem področju, imeli so sokole, orle ter močno prosvetno društvo, ki se je proslavljalo z gledališkimi predstavami. Vojna pa je vse preobrnila...

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje nekdanjega poslanca Antona Tomažiča iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije Muzeja novejše zgodovine Slovenije. 

Anton Tomažič, rojen 13. junija 1950 v Viru pri Domžalah. Žena Mirjam, hčerka Marjana, sin Tone. Diplomirani pravnik. Avtor več inovacij. Leta 1988 je ustanovil podjetje Ius software, ki pod novim imenom Lexpera deluje v štirih državah z okoli sto zaposlenimi. Navdušen popotnik in kolesar. 

V demokratizacijo Slovenije je vstopil leta 1988 kot odločen protestnik v času procesa proti četverici. Bil je ustanovni član in član vodstva Slovenske demokratične zveze. Nekaj časa vodja volilnega štaba Demokratične opozicije Slovenije. Aprila 1990 izvoljen v prvi slovenski demokratični parlament. Vodil je zakonodajno pravno komisijo in komisijo za poslovnik. Po razcepu v stranki je z Narodnimi demokrati neuspešno nastopil na volitvah leta 1992. Pisec številnih člankov o nastajanju samostojne slovenske države, vnet polemik, avtor več knjig, omenimo V objemu slovenske pomladi, Med dvema tisočletjema, Drugi kraj rojstva – Nevis. Sourednik knjige Demos na Domžalskem.

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.

Ob 100 letnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, ki je bil kot domobranec ubit v Grahovem nekaj dni pred svojim 22. rojtnim dnevom, smo v oddaji Moja zgodba gostili pesnikovo sestro Tilko Jesenik. Ta je v pogovoru, ki je bil posnet za brezijansko revijo Marija, obudila spomin na pokojnega brata in predstavila tudi kakšen je bil po drugi svetovni vojni odnos do njihove družine.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavljali monografijo z naslovom Temelji slovenstva, ki je ob 30 letnici samostojnosti Slovenije izšla pri Cankarjevi založbi. Z nami bo eden od soavtorjev dr. Luka Vidmar. Želja avtorjev je bila predstaviti zgodovinske dokumente, ki so tlakovali pot do samostojne države. Oddajo je pripravil dr. Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo Svetozarja Gučka Uporni krti, ki je pravkar izšla. To so spomini na nemški koncentracijski taborišči Dachau in Leitmeritz (lajtmeric). Knjigo očetovih spominov je predstavil sin Aleš Guček, ki je njegove zapiske pretipkal in jih letos izdal pri založbi Nova Obzorja. 

V oddaji Moja zgodba smo se še enkrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta, inženirja strojništva, akademskega glasbenika, pevca, solista v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu. Slišali smo, kako se je za njihovo družino končala druga svetovna vojna: eden brat je bil ubit, drugi je moral emigrirati v ZDA, očeta so zaprli, družina pa je bila označena za reakcionarno …

V oddaji Moja zgodba smo se tokrat ustavili ob knjigi Moč spominov avtorja Jožeta Černeta. Gre za spomine na življenje v Kozarjah, na Vrhovcih in Brdu pri Ljubljani pred, med in po drugi svetovni vojni! Jože Černe, inženir strojništva in akademski glasbenik pevec, solist v Koroškem in kasneje Ribniškem oktetu ima zelo dober spomin in dogodke iz svoje mladosti je delil tudi z nami. Prisluhnete lahko 1. delu pričevanja.

V oddaji Moja zgodba z osamosvojitveno tematiko je bil tokrat z nami predsednik prve slovenske demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle. Z njim smo obujali spomine na čase osamosvajanja. Ker je zdaj tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve smo ga vprašali tudi, zakaj ni enotnosti med veteranskimi združenji? V pogovoru pa smo razmišljali tudi o domoljubju v državi, družbi, šolstvu. 

V ciklu Vosovski likvidatorji oddaje Moja zgodba, se tokrat ustavljamo ob imenu prof. dr. Miloša Kobala. Ta se je že kot zelo mlad dijak vključil v delo VOS, bil nato komunistični vohun pri domobrancih, končno pa je nastopil tudi v oddaji Spomini na RTV Slovenija. Leta 1978 je opravil vrsto razgovorov o delu ilegalcev v Ljubljani in tokrat lahko ob njem poslušate še Sonjo Flajs Ojčo in Lidijo Dermastja Kovič. Zanimiv je razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.

Slišite lahko nov posnetek o umorih Vos-a v Ljubljani med drugo svetovno vojno. Tokrat sta spregovorila Franc Stadler Pepe in Kamil Kratochwil Mile. To je bil prvi del pričevanja dvojice, ki je med drugimi večinoma slovenskimi žrtvami, umorila profesorja Lamberta Erlicha. Posnetki pričevanj so iz leta 1979, ko so se heroji še spominjali vseh podrobnosti svojih dejanj, na katera so v zadnjih letih pozabili ...

Objavili smo pričevanje o delovanju Vartnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte v Ljubljani med letoma 1941 in 1942, kot se ga spominja eden od sodelujočih, narodni heroj Edo Brajnik - Štefan. Posnetek smo pridobili iz arhiva Republike Slovenije in je nastal leta 1979. Brajnik zelo odkritosrčno opisuje komunistične umore predvsem Slovencev, v času okupacije.

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Ivana Hauptmana iz Clevelanda v Ameriki, ki je z družino odšel v begunstvo maja 1945. Njegov brat Vinko je bil kot domobranec vrnjen iz Vetrinja in umorjen. Ostala družina je uspela priti v Severno Ameriko in tam je Ivan po več letih trdega dela odprl uspešno podjetje.

V oddaji Moja zgodba ste slišali pričevanje Anuške Lekan, ki je bila po vojni kot učiteljica poslana v Faro pri Kočevju. Ker je bila njena zvestoba do Cerkve in vere v svinčenih povojnih letih kamen spotike, je leta 1960 odšla v Ameriko. Tam se je srečala s svojo družino, ki je že pred tem odšla v begunstvo.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Ivanke Tominec iz Clevelanda, ki je kot begunka leta 1945 v strahu pred partizani odšla na Koroško. Tam je z možem in hčerkama ostala 11 let. Po srečnem naključju je niso vrnili nazaj v Jugoslavijo. Šele leta 1956 jim je uspelo priti v ZDA, kjer so morali življenje še tretjič zgraditi iz nič.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete še zadnjima dvema predavanjema s simpozija z naslovom Tragedija 1941, ki je potekal ob 80. letnici začetka druge svetovne vojne, junija letos, v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O Hitlerjevem obisku Maribora je spregovoril prof. Boris Hajdinjak, o nacistični politični propagandi in germanizaciji Gorenjske v letu 1941 pa dr. Damjan Hančič.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma dr. Matica Batiča, o poteku in ozadju italijanskega napada na Jugoslavijo aprila 1941 in referatu o Razmereh na Primorskem v letu 1941 dr. Renata Podbersiča. Oba zgodovinarja sta nastopila na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

V oddaji Moja zgodba ste prisluhnili prispevkoma ddr. Igor Grdine z naslovom Priti pod enega okupatorja in dr. Vide Deželak Barič z naslovom Komunistična partija Slovenije med revolucijo in osvobodilnim bojem leta 1941, ki sta ju imela na simpoziju ob 80 letnici začetka druge sv. vojne letos junija v Parku vojsške zgodovine v Pivki.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba lahko poleti poslušate prispevke sodelujočih na omenjenem simpoziju. Danes je bila na sporedu tretja oddaja s prispevkoma dr. Tomaža Kladnika in dr. Mateje Čoh Kladnik, ter razprava, ki se je razvila ob nekaterih vprašanjih.

Letos junija je potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo in Parka vojaške zgodovine Pivka. Danes je bila na sporedu druga oddaja s prispevkoma dr. Jožeta Možine in dr. Jelke Piškurić.

V Parku vojaške zgodovine v Pivki je 3. junija 2021 potekal simpozij ob 80. obletnici začetka II. svetovne vojne v Sloveniji z naslovom Tragedija 1941. Simpozij sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Park vojaške zgodovine Pivka. V oddaji Moja zgodba boste lahko poleti poslušali prispevke sodelujočih. V uvodni oddaji je simpozij predstavil z dr. Renato Podbersič, slišali pa ste tudi prispevek dr. Tamare Grieser Pečar o Preseljevanje duhovnikov in redovnikov po okupaciji leta 1941. 

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali pričevanje nekdanjega župana občine Loška dolina Jožeta Goršeta, ki je bil med drugim aktiven udeleženec v boju za slovensko osamosvojitev kot član teritorialne obrambe v krajevni skupnosti Loška dolina. Njegova pripoved o osamosvojitvi Slovenije nas je popeljala v napete čase prevzemanja orožja s strani TO in v čas osamosvojitvene vojne, ko se je bilo treba odločati hitro, odločno in pogumno. 

V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji general Tone Krkovič. Ob 30 letnici samostojnosti je spregovoril o nastanku in razvoju slovenske vojske, ki je nastala iz Teritorialne obrambe. Ali letos praznujemo 30. ali 31. obletnico njene ustanovitve, pa je vprašanje, ki zahteva tudi nekaj zgodovinskega spomina. Slovenska vojska po besedah našega sogovornika ni naslednica partizanske vojske ali nekdanje JLA, ampak je nastala na drugačnih temeljih, kot podpora novi samostojni državi.

V oddaji Moja zgodba smo tokrat gostili dr. Matijo Ogrina, ki je v zborniku ob 30 letnici samostojnosti Slovenije z naslovom Z lepilom na podplatih, napisal besedilo: Notranja vez slovenske prenove: spomin na žrtve revolucije. Prav tako smo razmišljali o njegovem govoru, ki ga je imel letos kot predsednik Nove slovenske zaveze na slovesnosti za pobitimi domobranci v Kočevskem Rogu! 

V oddaji Moja zgodba je bil z nami nekdanji zunanji minister, pisatelj in profesor dr. Dimitrij Rupel. Spregovoril je o svojih prispevkih, ki so izšli ob 30 letnici samostojnosti Slovenije. Posebej nas je zanimala njegova vloga pri mednarodnem uveljavljanju naše države v zadnji 30. letih.

V oddaji Moja zgodba je bil z nami akademik Janko Kos, ki je spregovoril o svojem prispevku v zborniku ob 30 letnici samostojnosti. Ta nosi naslov Slovenska osamosvojitvena ideja in temeljni politični problemi poosamosvojitvene Slovenije. Gost je pred kratkim dopolnil 90 let, a kljub letom še vedno sveže razmišlja o slovenstvu in državi. 

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Ivan Štuhec urednik zbornika Z lepilom na podplatih - Trideset let slovenske države, ki je konec leta 2020 v sodelovanju z Zborom za republiko izšel pri Celjski Mohorjevi družbi. V njem številni ugledni avtorji z najrazličnejših področij v knjigi prikažejo aktualno stanje v naši državi, opozorijo na težave in zanje ponudijo tudi rešitve. Omenjeni zbornik je najlepše darilo naši državi ob 30-letnici!

V oddaji Moja zgodba smo gostili avtorja velike ilustrirane knjige o slovenski osamosvojitvi Natašo Strlič in Damijana Stepančiča. Knjigo je izdala založba Miš v sodelovanju z Muzejem Novejše zgodovine ob 30 letnici samostojnosti. Gosta nam bosta predstavila poglede in razloge za tako knjigo, ki je namenjena najširši publiki, kot dobrodošla informacija o prelomnih časih. 

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri smo predstavili zbornik prispevkov Demos na Domžalskem. Uredila sta ga Igor Podbrežnik in Anton Tomažič, ki sta nam ga v pogovoru tudi približala. Zbornik predstavlja čas začetka demokratizacije slovenske družbe in ljudi, ki so se v prelomnem času pridružili osamosvojitvenim težnjam. Z njim želijo obuditi in ohraniti spomin na prelomne trenutke nacionalne zgodovine na Domžalskem.

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali drugi del pričevanja Pavla Borštnika, ki je bil med drugo svetovno vojno pripadnik kraljeve vojske v domovini, slovenskih četnikov. Slišali ste lahko, kako je preživel čas ob koncu druge svetovne vojne, ko je bil nastanjen v različnih begunskih taboriščih v Italiji in kako je preko Nemčije, leta 1948 nazadnje prispel v ZDA.

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali prvi del pričevanja Pavla Borštnika iz Clevelanda, ki se je med drugo svetovno vojno kot osemnajstletni fant pridružil slovenski nacionalni ilegali. Govorili smo seveda o slovenskih četnikih. Slišali ste opis dogajanja znotraj te odporniške skupine in tudi zakaj ni bila ta ilegalna organizacija v Sloveniji, predvsem na podeželju, dobro sprejeta.

V oddaji moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina avtor knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o partizanskem ravnanju z Romi, ki je bilo skrajno nasilno. Na Dolenjskem in Notranjskem naj bi jih bilo v času pred drugo svetovno okoli 300. Spomladi leta 1942 pride do prvih pomorov celih romskih družin. Lahko bi rekli, da revolucionarno nasilje tukaj povsem iztiri, saj se znesejo ne samo nad odraslimi moškimi ampak tudi nad ženskami in otroci.

V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnete drugemu delu pričevanja Pavlinke Korošec Kocmur in Boštjana Kocmurja o povojnih Slovencih v Argentini. Povedala sta nam kakšno delo sta v Argentini opravljala in kako, da sta se odločila za odhod v domovino svojih staršev? S kakšnimi težavami sta se v Slovenji srečala in kako sta jih reševala?

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost fotoreporter Tomi Lombar, ki je Muzeju Novejše zgodovine Slovenije pred kratkim podaril svoj fotografski arhiv z več kot 200 tisoč fotografij iz časov od slovenske osamosvojitve do danes. Z njim smo se pogovarjal o osamosvojitveni vojni pa tudi o delu poklicnega fotografa.

V oddaji Moja zgodba smo gostili zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je imel v okviru letošnjih Postnih predavanj za odrasle prispevek o Montiranih duhovniških procesih na slovenskem od leta 1943 naprej. Več kot 500 slovenskih duhovnikov je bilo iz različnih vzrokov obsojenih na različne kazni tudi usmrtitve zaradi ideoloških razlogov. V zadnjem času vlagajo na sodišča vloge za njihovo rehabilitacijo.

V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat smo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno v Dobrepolju in Strugah.

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja dr. Marija Klobčar avtorica knjige Poslušajte štimo mojo, o potujočih pevcih na Slovenskem. V pogovoru v luči 30 letnice samostojne Slovenije, nam je predstavila ugotovitve, ki kažejo na bogastvo izročila potujočih pevcev tudi v luči prenašanja novic iz kraja v kraj in pomena slovenskega jezika kot enakovrednega drugim jezikom tega območja. 

V oddaji Moja zgodba je bil  z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.

V oddaji Moja zgodba je bila naša gostja akademikinja Marija Stanonik, avtorica knjige o pesnjenju v vojaški suknji od leta 1515 do konca prve svetovne vojne. Z omenjeno knjigo je avtorica prišla do konca pregledu literarnega udejstvovanja slovenskih fantov, ki so umirali v različnih vojskah po svetu. Nastala je antologija vojških pesmi vse preveč zamolčanih glede na trpljenje, ki je za njimi ... 

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali zadnji del pričevanja Stanislava Novačana, ki so ga zaprli v Tolminu, ker je kot učitelj v Robidišču nad Breginjem, zavrnil sodelovanje s tajno policijo UDBO. Kot priznava sta Udba in partija po prestanem zaporu tudi v njem zasejala strah, ničesar več si ni upal, postal je tih in odmaknjen. Po izkušnji zapora je bil premeščen v Borovnico, kjer se je zaposlil v tamkajšnji šoli.

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili tretjemu delu pričevanja Stanislava Novačana iz Borovnice, ki je po vojni, kot učitelj služboval v najbolj zahodni slovenski vasi, v Robidišču pri Briginju. Leta 1949 sta ga obiskala dva udbovca in ga povabila k sodelovanju s tajno policijo. Ker tega ni sprejel, so ga zaprli.

V oddaji Moja zgodba je bil naš gost dr. Jože Dežman novoimenovani direktor Muzeja Novejše zgodovine Slovenije. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili menjav v javnih zavodih, ki so sprožile val nezadovoljstva predvsem levice. Prav tako smo govorili o poskusih prisvojitve osamosvojitvenih zaslug s strani kontinuitetnih sil in o tem zakaj potrebujemo Muzej osamosvojitve.