Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme. A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.
Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme. A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.
Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme. A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.
Minute za kmetijstvo in podeželje
“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.
Minute za kmetijstvo in podeželje
“Očitno so rejci prišli do take stiske, da so se odločili, da bodo na tak način povedali... Te ljudi dolga leta poznam in sem tudi slišal njihov nagovor takrat. Tako umirjenih besed, konstruktivnih, ko so stopili do državne sekretarke, mislim, da bi lahko izrekla spoštovanje,” pravi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. Celoten pogovor boste slišali v oddaji Zadružno iz Slovenije.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Rejci poskušajo vse mogoče, da bi živalim z bleznijo modrikastega jezika pomagali. Po preventivni aplikaciji repelentov, jim po pojavu modrikastega jezika ostane le lajšanje simptomov bolezni, ki živalim, kot poročajo, poleg problemov z zauživanjem hrane in visoko telesno temperaturo, povzroča tudi težave z dihanjem. Zato objavljamo nekaj napotkov, ki jih je pripravil veterinar in ovčjerejec Rok Jeras dr. vet. med.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Rejci poskušajo vse mogoče, da bi živalim z bleznijo modrikastega jezika pomagali. Po preventivni aplikaciji repelentov, jim po pojavu modrikastega jezika ostane le lajšanje simptomov bolezni, ki živalim, kot poročajo, poleg problemov z zauživanjem hrane in visoko telesno temperaturo, povzroča tudi težave z dihanjem. Zato objavljamo nekaj napotkov, ki jih je pripravil veterinar in ovčjerejec Rok Jeras dr. vet. med.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Zadnji dan sejma Agra se bo odvilo tudi 15. srečanje starodobnih traktorjev Steyr in ko smo že pri starodobnikih, spomnimo na novost letošnjega sejma, Muzej starih kmečkih orodij in opravil.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Bistvo metode dolgoročnega načrtovanja razvoja kmetij, ki jo na delavnicah predstavijo in naučijo, ni priti do neke popolne objektivne podobe kmeta kot podjetnika, njegovega posla in okolja, temveč ustvariti toliko energije in samozavesti, da lahko kmet naredi trdne in utemeljene korake naprej na podlagi čim bolj realne slike svojih možnosti in zmožnosti, utemeljuje pomen tovrstnih aktivnosti Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na KGZS.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Bistvo metode dolgoročnega načrtovanja razvoja kmetij, ki jo na delavnicah predstavijo in naučijo, ni priti do neke popolne objektivne podobe kmeta kot podjetnika, njegovega posla in okolja, temveč ustvariti toliko energije in samozavesti, da lahko kmet naredi trdne in utemeljene korake naprej na podlagi čim bolj realne slike svojih možnosti in zmožnosti, utemeljuje pomen tovrstnih aktivnosti Mateja Gorše Janežič, vodja službe za ekonomiko kmetijstva in davke na KGZS.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Skupina državljanov, s prvopodpisanim Gorazdom Kovačičem, je na spletu sprožila peticijo s pozivom vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja populacije medveda v Sloveniji. »Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju s strokovnimi podlagami in so preverjeno škodljive za dobrobit človeka in za varstvo medveda, ki je naša pomembna naravna dediščina, je nedopustno. Zgrešena politika izvajanja zgrešenih konceptov je porok neizbežne katastrofe. Podpisniki in podpisnice si prizadevamo, da se v Sloveniji, svetovnemu vzoru znanstveno utemeljenega in dokazano učinkovitega upravljanja s ponosa vredno naravno dediščino, ta ne bi zgodila,« so zapisali v obrazložitvi peticije, ki jo lahko najdete na tej povezavi.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Skupina državljanov, s prvopodpisanim Gorazdom Kovačičem, je na spletu sprožila peticijo s pozivom vladi k vrnitvi strokovnega upravljanja populacije medveda v Sloveniji. »Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju s strokovnimi podlagami in so preverjeno škodljive za dobrobit človeka in za varstvo medveda, ki je naša pomembna naravna dediščina, je nedopustno. Zgrešena politika izvajanja zgrešenih konceptov je porok neizbežne katastrofe. Podpisniki in podpisnice si prizadevamo, da se v Sloveniji, svetovnemu vzoru znanstveno utemeljenega in dokazano učinkovitega upravljanja s ponosa vredno naravno dediščino, ta ne bi zgodila,« so zapisali v obrazložitvi peticije, ki jo lahko najdete na tej povezavi.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so na naša vprašanja o registraciji zdravila in dovoljenih za testno uporabo odgovorili, da je »zdravilo, ki vsebuje izofluran in ima dovoljenje za uporabo pri kastraciji pujskov do sedmega dne starosti, na ravni EU v nekaterih državah že registrirano. Da bi za to indikacijo bilo na voljo tudi v Sloveniji, mora biti registracija priznana na nacionalni ravni. Za ta postopek je pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.«
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so na naša vprašanja o registraciji zdravila in dovoljenih za testno uporabo odgovorili, da je »zdravilo, ki vsebuje izofluran in ima dovoljenje za uporabo pri kastraciji pujskov do sedmega dne starosti, na ravni EU v nekaterih državah že registrirano. Da bi za to indikacijo bilo na voljo tudi v Sloveniji, mora biti registracija priznana na nacionalni ravni. Za ta postopek je pristojna Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.«
Minute za kmetijstvo in podeželje
Bojan Lončar, predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS opozarja, da so veliki rejci kokoši nesnic v minulih letih veliko investirali v obogatene kletke in bi bilo pri spremembah zakonodaje nujno upoštevati amortizacijsko dobo. Dodaja, da »preusmeritev v drugačen način reje zahteva čas saj je treba zgraditi nove hleve, gradbena dovoljenja in postopki izvedbe pa vemo kako so pri nas dolgotrajni.«
Minute za kmetijstvo in podeželje
Bojan Lončar, predsednik strokovnega odbora za perutninarstvo pri KGZS opozarja, da so veliki rejci kokoši nesnic v minulih letih veliko investirali v obogatene kletke in bi bilo pri spremembah zakonodaje nujno upoštevati amortizacijsko dobo. Dodaja, da »preusmeritev v drugačen način reje zahteva čas saj je treba zgraditi nove hleve, gradbena dovoljenja in postopki izvedbe pa vemo kako so pri nas dolgotrajni.«
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Slovencem po svetu in domovini
Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Doživetja narave
Posvetili smo se Blejskemu jezeru in njegovi kakovosti, ki jo spremljajo že pol stoletja. Ob jubileju je novo podobo dobila čolnarna ob jezeru, ki povezuje tradicijo, naravo in sodobno skrb za okolje. Naša gostja je bila direktorica Urada za stanje okolja dr. Nataša Sovič, ki je predstavila, kaj kažejo podatki in zakaj je dolgoročno spremljanje voda ključno za varovanje okolja. V uvodu pa je podpredsednik Gorske reševalne zveze Miha Primc opozoril na razmere v gorah s pogledom na tragično nesrečo pod Toscem.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Kulturni utrinki
Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani.
Življenje išče pot
Letos Odbor inPlaninec pri Planinski zvezi Slovenije praznuje 10 let. V tem času so v hribe pospremili že veliko hvaležnih gibalno oviranih oseb in invalidov. Marjeta Čič in Jurček Nowakk sta nam povedala, kakšni so odzivi udeležencev in njihovih spremljevalcev, med katerimi so tudi mladi iz Mlade Karitas.