Is podcast
Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Andreje Škerjanc, na orgle pa je igrala Maja Grižon.
Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Andreje Škerjanc, na orgle pa je igrala Maja Grižon.
Sv. mašo je daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor pod vodstvom Andreje Škerjanc, na orgle pa je igrala Maja Grižon.
Maševal je mag. Luka Rajf.
Maševal je mag. Luka Rajf.
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar.
Maševal je stolni župnik Goran Kuhar.
Sveto mašo je daroval Luka Rajf.
Sveto mašo je daroval Luka Rajf.
Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem smo na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Jakob Trček. Pri maši je sodeloval mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.
Iz župnijske cerkve svetega Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem smo na tretjo velikonočno nedeljo neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik Jakob Trček. Pri maši je sodeloval mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Alenke Gale.
Maševal je mag. Luka Rajf, peli pa so ljudski pevci.
Maševal je mag. Luka Rajf, peli pa so ljudski pevci.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Goran Kuhar.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Goran Kuhar.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Goran Kuhar.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Goran Kuhar.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
Od četrtka naprej bomo v Bohinju slišani na novi frekvenci 92.6 MHz. Tako domačinom kot obiskovalcem tega lepega koščka domovine želimo prijetno poslušanje in same lepe spomine na naš program.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.