Is podcast
Somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl. Poslušali smo mladinske pesmi, ki so jih peli zbrani verniki. Gospod župnik Marko hvala za lepe sklepne besede - radijci :-)
Somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl. Poslušali smo mladinske pesmi, ki so jih peli zbrani verniki. Gospod župnik Marko hvala za lepe sklepne besede - radijci :-)
Somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl. Poslušali smo mladinske pesmi, ki so jih peli zbrani verniki. Gospod župnik Marko hvala za lepe sklepne besede - radijci :-)
Somaševanje je vodil novomeški škof msgr. Andrej Saje.
Somaševanje je vodil novomeški škof msgr. Andrej Saje.
Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Saje.
S petjem je sodeloval stolni zbor Ignacija Hladnika, ki ga vodi Barbara Lotrič. Pri orglah je bil Matej Burger.
Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Saje.
S petjem je sodeloval stolni zbor Ignacija Hladnika, ki ga vodi Barbara Lotrič. Pri orglah je bil Matej Burger.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel pa MPP.
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel pa MPP.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Anže Kuharič, orgle p. Vid Lisjak.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodil Anže Kuharič, orgle p. Vid Lisjak.
Maševal je p. Edvard Kovač, pel pevski zbor p. Hugolina Satnerja, na orgle pa je Igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Edvard Kovač, pel pevski zbor p. Hugolina Satnerja, na orgle pa je Igrala Polona Gantar.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Janez Kobal.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Janez Kobal.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil brat Filip Mlinar, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak , ljudsko petje je vodil brat Filip Mlinar, na orgle je igral Matija Korčanin.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Ob sklepu postnega časa in začetku velikonočnega tridnevja je o pomenu in simboliki velikega četrtka spregovoril župnik iz Vinice Anton Gnidovec.
Družina, toplina, dom. Vse to predstavljata krščanska starša, oče in mati, ki sta imela te dni svoj praznik. Kdo si te topline ne želi? In kje smo kot družba skrenili s poti, da je največja rak rana sodobne družbe osamljenost?
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.