Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine smo prenašali sveto mašo z Raven na Koroškem. Maševal je Jure Sojč. Pri sveti maši so sodelovali Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Sveta maša
Na zadnjo letošnjo nedeljo, nedeljo Svete družine smo prenašali sveto mašo z Raven na Koroškem. Maševal je Jure Sojč. Pri sveti maši so sodelovali Župnijski pevski zbor Ravne pod vodstvom Zale Dvoršek in otroški pevski zbor, ki ga vodi Marija Prikeržnik.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor Sveti Marko.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič, pel je župnijski pevski zbor Sveti Marko.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem so sodelovali APZ sv. Cecilije, mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja in priložnostni orkester ki jih je vodil dirigent Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem so sodelovali APZ sv. Cecilije, mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja in priložnostni orkester ki jih je vodil dirigent Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa. Orkester in zbor je vodil Miha Zupanc Kovač. Izvedli so mašo nadangela Rafaela, ki jo je napisal Jan Triler.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa. Orkester in zbor je vodil Miha Zupanc Kovač. Izvedli so mašo nadangela Rafaela, ki jo je napisal Jan Triler.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela sta Benjamin Božič in Marcelin Gorenc, na orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela sta Benjamin Božič in Marcelin Gorenc, na orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pela sta Pia Trontelj in Lovro Zupanc Kovač, orglala pa je Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pela sta Pia Trontelj in Lovro Zupanc Kovač, orglala pa je Anja Žižek.
Kmetijska oddaja
Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeli priznanja za najbolj skrbne lastnike gozdov. Letos je prejemnik tega priznanja tudi Nadškofija Ljubljana. V oddaji je bil z nami Franc Pogačnik, upravnik gozdov Nadškofije Ljubljana. Z njim smo se pogovarjali o izzivih in načrtih pri gospodarjenju.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki na Švedskem so letošnje božične praznike obhajali s slovenskim dušnim pastirjem Zvonetom Podvinskim, ki nam je povedal, da so letos polnočnico lahko obhajali v Göteborgu in sicer v dvorani Janeza Pavla II. Rojakom sta se pri praznovanju pridružila dva študenta, ki sta v Göteborg prišla preko programa Erasmus. Zbrali so se na praznik svetega Štefana, zapeli slovensko himno, nazdravili Sloveniji, da bi bilo več enotnosti v našem narodu. Na nedeljo Svete družine pa so svete maše in srečanja po njih potekali v Stockholmu, Eskilstuni in Köpingu.
Moja zgodba
Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja.
Doživetja narave
V zadnji letošnji oddaji bomo odprli nahrbtnik spominov. Sprehodili se bomo skozi številne zgodbe, ki so nas v 50-ih oddajah vodile od zimskih vrhov do arktičnih prostranstev, od kolesarskih romanj do pešpoti, ki povezujejo ljudi in pokrajine. Spomnili se bomo, kako smo tekli, hodili, raziskovali, poslušali in občudovali – od Ultra Traila pod Mont Blancom do novih odkritij observatorija Vere Rubin v Čilu, od Goriškega camina do Slovenske planinske poti. Vabljeni, da z nami še zadnjič letos prisluhnete naravi in njenim doživetjem.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Kulturni utrinki
V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.