100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

VEČ ...|9. 11. 2025
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

VEČ ...|12. 10. 2025
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

VEČ ...|14. 9. 2025
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

VEČ ...|10. 8. 2025
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

VEČ ...|13. 7. 2025
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

VEČ ... |
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

VEČ ...|8. 6. 2025
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

VEČ ...|8. 6. 2025
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

VEČ ...|11. 5. 2025
Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
Sonja Pungertnik

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6

Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjePavlina BobičMatjaž AmbrožičAnton PrešerenFrance Dolinar

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ... |
Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Referendum? Kakšen referendum?

Predstavljajte si, da se v mraku sprehajate. Pridete do mostu. Na ograji stoji dekle. Previdno jo povprašate, kaj dela. Vidno se vas ustraši. Ni vas pričakovala. »Nima smisla!» reče, »bolečine so prehude. Nihče me ne bo pogrešal. Dovolj imam, pustite me!« Stoji na ograji in okleva. Jo boste potisnili? Ji boste pomagali narediti samomor?« Če je odgovor ne, potem veste kako glasovati.

Komentar je pripravila doktorica zgodovine, Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružba

Svetovalnica

VEČ ... |
Boljše navade za čistejše okolje in zdravje ljudi

Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.  

Boljše navade za čistejše okolje in zdravje ljudi

Gaja Brecelj, predsednica Umanotere, je opisala kolikšen ogljični odtis puščamo Slovenci s svojimi potrošniškimi navadami v okolju? Katere vsakdanje navade lahko spremenimo, na področju rabe energije, pri nakupovanja tekstilnih izdelkov - predvsem oblačil in obutve, ter hrane in prevoza? Pogovarjali smo se tudi zaradi predprazničnega obdobja, v katerem običajno nakupujemo več kot v preostalih mesecih leta in kupujemo stvari, ki jih verjetno niti ne potrebujemo.  

Nataša Ličen

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Gost: mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Janeževi upognjenci

Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico. 

Janeževi upognjenci

Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do Resnice, 16. del

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Pot do Resnice, 16. del

Ana se bori z občutkom krivde in premišljuje o usodi še nerojenega otroka.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ... |
Jožica Svete, Crveni Koralji, The Beach Boys, Ornella Vanoni

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:19_JOZICA SVETE - SPANSKE OCI  
0:05:31_DEMIS ROUSSOS - LOIN DES YEUX LOIN DU COEUR  
0:09:02_Beatles - Yesterday  
0:11:37_NINO ROBIC - Vceraj se  
0:15:34_ORNELLA VANONI - L’APPUNTAMENTO  
0:21:27_THE BEACH BOYS - HELP ME RHONDA  
0:24:57_Crveni Koralji - Napuljska gitara 
0:26:03_Crveni Koralji - Mastanje  
0:29:03_Oto Pestner - Rock‚n‘Roll me pozivi  
0:37:26_STANE MANCINI - PRIDES KAKOR VETER  
0:41:44_Bill Haley and His Comet - Rock Around the Clock  
0:45:22_Queen - Bohemian Rhapsody  
0:51:38_BELE VRANE - 1 2 3  
0:57:19_ABBA - CHIQUITITA  
1:09:05_Ivica Serfezi - Ksimeroni  
1:11:56_Pussycat - Mississippi  
1:17:18_IVAN HUDNIK - ZIVLJENJE BOZJI JE DAR  
1:22:10_ALFI NIPIC & TATJANA DREMELJ - V AVTU PRED MENOJ  
1:26:01_Claude Francois - Le Telephone Pleure  
1:30:32_Dubrovacki Trubaduri – Marijana

Jožica Svete, Crveni Koralji, The Beach Boys, Ornella Vanoni

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:02:19_JOZICA SVETE - SPANSKE OCI  
0:05:31_DEMIS ROUSSOS - LOIN DES YEUX LOIN DU COEUR  
0:09:02_Beatles - Yesterday  
0:11:37_NINO ROBIC - Vceraj se  
0:15:34_ORNELLA VANONI - L’APPUNTAMENTO  
0:21:27_THE BEACH BOYS - HELP ME RHONDA  
0:24:57_Crveni Koralji - Napuljska gitara 
0:26:03_Crveni Koralji - Mastanje  
0:29:03_Oto Pestner - Rock‚n‘Roll me pozivi  
0:37:26_STANE MANCINI - PRIDES KAKOR VETER  
0:41:44_Bill Haley and His Comet - Rock Around the Clock  
0:45:22_Queen - Bohemian Rhapsody  
0:51:38_BELE VRANE - 1 2 3  
0:57:19_ABBA - CHIQUITITA  
1:09:05_Ivica Serfezi - Ksimeroni  
1:11:56_Pussycat - Mississippi  
1:17:18_IVAN HUDNIK - ZIVLJENJE BOZJI JE DAR  
1:22:10_ALFI NIPIC & TATJANA DREMELJ - V AVTU PRED MENOJ  
1:26:01_Claude Francois - Le Telephone Pleure  
1:30:32_Dubrovacki Trubaduri – Marijana

Matjaž Merljak Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ... |
Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Nataša Ličen

družbaznanostizobraževanje