100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

VEČ ...|10. 11. 2019
Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine
V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.
Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine
V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

Sonja Pungertnik

družba izobraževanje mladi

Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine
V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.
VEČ ...|10. 11. 2019
Programi za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine
V oddaji Luč v temi smo gostili strokovni sodelavki Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Brigito Kosi in Karolino Doltar. Predstavili sta nam programe za slepe in slabovidne otroke in mladostnike ter njihove družine.

Sonja Pungertnik

družba izobraževanje mladi

VEČ ...|8. 9. 2019
Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.
Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

Sonja Pungertnik

družba izobraževanje vzgoja pogovor mladi

Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.
VEČ ...|8. 9. 2019
Gostja Katjuša Koprivnikar
Začelo se je šolsko leto in svoja vrata je znova odprl Center IRISS, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in inkluzijo slepih in slabovidnih. Ta edina strokovna ustanova s področja slepih in slabovidnih v Sloveniji letos praznuje častitljivo stoto obletnico delovanja. V oddaji Luč v temi smo gostili ravnateljico centra, Katjušo Koprivnikar.

Sonja Pungertnik

družba izobraževanje vzgoja pogovor mladi

VEČ ...|11. 8. 2019
Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.
Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Sonja Pungertnik

družba mladi pogovor

Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.
VEČ ...|11. 8. 2019
Pogovor z Damijanom Vizjakom
Naš gost je bil trinajstletni fant Damijan, ki je oslepel pri sedmih letih zaradi možganskega tumorja. Njegova zgodba in življenje je lahko navdih za marsikoga.

Sonja Pungertnik

družba mladi pogovor

VEČ ...|14. 7. 2019
Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.
Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

Sonja Pungertnik

družba kultura invalidnost

Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.
VEČ ...|14. 7. 2019
Rezka Arnuš
Pogovor in predstavitev gospe Rezke Arnuš, slabovidne slikarke. Predstavili smo tudi novo številko revije Rikoss.

Sonja Pungertnik

družba kultura invalidnost

VEČ ...|9. 6. 2019
Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.
Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

Sonja Pungertnik

kultura slepi

Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.
VEČ ...|9. 6. 2019
Zahvalni dan in teden slepih
1. teden v juniju je teden slepih. To je priložnost, ko opozorimo javnost na svojo vlogo v družbi. Center IRISS se pripravlja na vrhunec praznovanja stote obletnice skrbi za slepe na slovenskem. Konec maja je v Mariboru potekal 10. zahvalni dan slepih in slabovidnih, gledališe Nasmeh pa razveseljuje gledalce z novo predstavo.

Sonja Pungertnik

kultura slepi

VEČ ...|12. 5. 2019
2. del koncerta slepih in slabovidnih
Koncert, z naslovom Bodi svetloba, so v podporo prostovoljnemu delu v marcu izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.
2. del koncerta slepih in slabovidnih
Koncert, z naslovom Bodi svetloba, so v podporo prostovoljnemu delu v marcu izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.

Sonja Pungertnik

slepi koncert glasba

2. del koncerta slepih in slabovidnih
Koncert, z naslovom Bodi svetloba, so v podporo prostovoljnemu delu v marcu izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.
VEČ ...|12. 5. 2019
2. del koncerta slepih in slabovidnih
Koncert, z naslovom Bodi svetloba, so v podporo prostovoljnemu delu v marcu izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.

Sonja Pungertnik

slepi koncert glasba

VEČ ...|14. 4. 2019
Koncert slepih in slabovidnih
V oddaji Luč v temi ste slišali prvi del dobrodelnega koncerta v podporo programu Človek za druge, ki so ga 26. marca izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.
Koncert slepih in slabovidnih
V oddaji Luč v temi ste slišali prvi del dobrodelnega koncerta v podporo programu Človek za druge, ki so ga 26. marca izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.

Radio Ognjišče

glasba

Koncert slepih in slabovidnih
V oddaji Luč v temi ste slišali prvi del dobrodelnega koncerta v podporo programu Človek za druge, ki so ga 26. marca izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.
VEČ ...|14. 4. 2019
Koncert slepih in slabovidnih
V oddaji Luč v temi ste slišali prvi del dobrodelnega koncerta v podporo programu Človek za druge, ki so ga 26. marca izvedli slepi in slabovidni ustvarjalci.

Radio Ognjišče

glasba

VEČ ...|10. 3. 2019
Osebnost Primorske Irena Mihelj
Irena Mihelj je bila izbrana za osebnost Primorske v januarju 2019; Plakat ob svetovnem molitvenem dnevu je oblikovala Rezka Arnuš, slikarka z veliko izgubo vida. Vabilo na dobrodelni koncert človek za druge.
Osebnost Primorske Irena Mihelj
Irena Mihelj je bila izbrana za osebnost Primorske v januarju 2019; Plakat ob svetovnem molitvenem dnevu je oblikovala Rezka Arnuš, slikarka z veliko izgubo vida. Vabilo na dobrodelni koncert človek za druge.

Sonja Pungertnik

družba

Osebnost Primorske Irena Mihelj
Irena Mihelj je bila izbrana za osebnost Primorske v januarju 2019; Plakat ob svetovnem molitvenem dnevu je oblikovala Rezka Arnuš, slikarka z veliko izgubo vida. Vabilo na dobrodelni koncert človek za druge.
VEČ ...|10. 3. 2019
Osebnost Primorske Irena Mihelj
Irena Mihelj je bila izbrana za osebnost Primorske v januarju 2019; Plakat ob svetovnem molitvenem dnevu je oblikovala Rezka Arnuš, slikarka z veliko izgubo vida. Vabilo na dobrodelni koncert človek za druge.

Sonja Pungertnik

družba

VEČ ...|10. 2. 2019
Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.
Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.

Sonja Pungertnik

družba pogovor

Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.
VEČ ...|10. 2. 2019
Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.

Sonja Pungertnik

družba pogovor

VEČ ...|4. 12. 2018
Pogovor z novim tajnikom Zveze slepih
Štefan Kušar o novem izzivu na mestu tajnika ZSSS. V oddaji tudi utrip iz centra Iris.
Pogovor z novim tajnikom Zveze slepih
Štefan Kušar o novem izzivu na mestu tajnika ZSSS. V oddaji tudi utrip iz centra Iris.

Sonja Pungertnik

družba pogovor

Pogovor z novim tajnikom Zveze slepih
Štefan Kušar o novem izzivu na mestu tajnika ZSSS. V oddaji tudi utrip iz centra Iris.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pogovor z novim tajnikom Zveze slepih
Štefan Kušar o novem izzivu na mestu tajnika ZSSS. V oddaji tudi utrip iz centra Iris.

Sonja Pungertnik

družba pogovor

VEČ ...|6. 11. 2018
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih
Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih
Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

Sonja Pungertnik

družba svetovanje zdravstvo

Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih
Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.
VEČ ...|6. 11. 2018
Celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih
Gostili smo dr. Natašo Vidovič Valentinčič, vodjo novo ustanovljenega nacionalnega centra za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki je končno le zaživel pri Očesni kliniki v Ljubljani. Center zagotavlja storitve rehabilitacije za vse starostne skupine in je velika pridobitev, saj smo nanjo čakali leta in leta.

Sonja Pungertnik

družba svetovanje zdravstvo

VEČ ...|2. 10. 2018
O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice
Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.
O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice
Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.

Sonja Pušnik Pungertnik

družba izobraževanje vzgoja

O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice
Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.
VEČ ...|2. 10. 2018
O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice
Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.

Sonja Pušnik Pungertnik

družba izobraževanje vzgoja

VEČ ...|4. 9. 2018
Življenje slabovidnih v Sloveniji
Gostje oddaje Barbara Krejči Piry, Brigita in Miha Kosi ter Franci Pungertnik so nam spregovorili o življenju in težavah s katerimi se kot slabovidni vsak dan srečujejo. Njihove dragocene osebne izkušnje smo prepletli s strokovnimi pogledi na slabovidnost, ki so jih izpostavili udeleženci mednarodne konference o slabovidnosti junija 2018 v Laškem.
Življenje slabovidnih v Sloveniji
Gostje oddaje Barbara Krejči Piry, Brigita in Miha Kosi ter Franci Pungertnik so nam spregovorili o življenju in težavah s katerimi se kot slabovidni vsak dan srečujejo. Njihove dragocene osebne izkušnje smo prepletli s strokovnimi pogledi na slabovidnost, ki so jih izpostavili udeleženci mednarodne konference o slabovidnosti junija 2018 v Laškem.

Sonja Pungertnik

družba pogovor

Življenje slabovidnih v Sloveniji
Gostje oddaje Barbara Krejči Piry, Brigita in Miha Kosi ter Franci Pungertnik so nam spregovorili o življenju in težavah s katerimi se kot slabovidni vsak dan srečujejo. Njihove dragocene osebne izkušnje smo prepletli s strokovnimi pogledi na slabovidnost, ki so jih izpostavili udeleženci mednarodne konference o slabovidnosti junija 2018 v Laškem.
VEČ ...|4. 9. 2018
Življenje slabovidnih v Sloveniji
Gostje oddaje Barbara Krejči Piry, Brigita in Miha Kosi ter Franci Pungertnik so nam spregovorili o življenju in težavah s katerimi se kot slabovidni vsak dan srečujejo. Njihove dragocene osebne izkušnje smo prepletli s strokovnimi pogledi na slabovidnost, ki so jih izpostavili udeleženci mednarodne konference o slabovidnosti junija 2018 v Laškem.

Sonja Pungertnik

družba pogovor

Oddaja o življenju slepih in slabovidnih.

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Pogovor o

VEČ ...|6. 11. 2019
Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Analitiki o delovanju vlade in sporu z Levico

Spregovorili smo o aktualnem političnem dogajanju, vplivu tega na podporo vladi, posameznim koalicijskim strankah in sodelovanju teh z opozicijo. Gostje so bili politični analitiki Bernard Nežmah, Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič.

Andrej Šinko

družbakomentarpolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Težave s sluhom

»Ko izgubite vid, izgubite stik s stvarmi. Ko izgubite sluh, izgubite stik z ljudmi.« Misel pripada slavni Helen Keller, izbrali pa smo jo, ker smo v Svetovalnici govorili o tem, kako se lotiti težav s sluhom. V studiu je bil strokovnjak, Franci Urankar.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije

VEČ ...|13. 11. 2019
Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Alkoholizem

O poseldicah pretiranega pitja alkohola smo govorili v rubrikah Iz Betanije.Kot za vsako težavo, tudi za alkoholizem obstaja rešitev. Članica skupine Al-anon nam je zaupala svojo zgodbo.

Mateja Subotičanec

odnosisvetovanje

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Jota in mineštra iz kisle repe

Kislo repo rahlo operemo, zalijemo in skuhamo - naj vre 20 minut. Dodam lahko krompir in/ali fižol. Krompir (z dodatkom na kolobarje narezanega korenja) posebej skuhamo, odcedimo in stlačimo ter dodamo stisnjen strok česna in žlico olja. Dodajamo krompirjevko in ga zabelimo s prepraženo čebulo ali vročimi ocvirki ali zaseko. Združimo s kislo repo, ki se kuha in po želji dodamo posebej kuhan fižol ali za barvo malo paradižnika iz tube, kozarca ali steklenice.Za mineštro je dobro, da repo narežemo na 2-3 cm dolge rezine. Damo kuhati v juho ter dodamo zeljenjavo, ki jo želimo vključiti. Prepražimo čebulo, z malo pomokamo in zaljiemo z 1 dl paradižnikove mezge. Ko prevre, zlijemo v juho in dobimo miništro. Okus lahko popravimo s kislo smetano.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Jota z mesom

Ali je boljše sveže ali prekajeno svinjsko meso, je vprašala poslušalka. Sestra je odgovorila, da je sveže odlično, prej ga moramo dobro prepražiti na čebuli. Ko je okusno in drobljivo, dodamo lovorjev list in česen ter pokrito dušimo. Lahko pa v repi skuhamo polovico kranjske klobase ali drug kos prekajenega mesa. Količino določimo sami, glede na okus in možnosti.

Matjaž Merljak

kuhajmo