Ljubljanski muzeji s programom za otroke, Knjiga zbližuje v Bistri pri Vrhniki
Ljubljanski muzeji, ki domujejo ob parku Tivoli, ter tisti, ki si delijo muzejsko ploščad na Metelkovi, že več poletij organizirajo teden dni delavnic za otroke. V soboto bo v muzejskem parku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki prireditev Knjiga zbližuje z delavnicami in vodenimi ogledi.
16. 7. 2020
Ljubljanski muzeji s programom za otroke, Knjiga zbližuje v Bistri pri Vrhniki
Ljubljanski muzeji, ki domujejo ob parku Tivoli, ter tisti, ki si delijo muzejsko ploščad na Metelkovi, že več poletij organizirajo teden dni delavnic za otroke. V soboto bo v muzejskem parku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki prireditev Knjiga zbližuje z delavnicami in vodenimi ogledi.

Marjan Bunič

VEČ ...|16. 7. 2020
Ljubljanski muzeji s programom za otroke, Knjiga zbližuje v Bistri pri Vrhniki
Ljubljanski muzeji, ki domujejo ob parku Tivoli, ter tisti, ki si delijo muzejsko ploščad na Metelkovi, že več poletij organizirajo teden dni delavnic za otroke. V soboto bo v muzejskem parku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki prireditev Knjiga zbližuje z delavnicami in vodenimi ogledi.

Marjan Bunič

kulturamuzejdelavnicaBistra

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

VEČ ...|20. 2. 2026
Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

VEČ ...|19. 2. 2026
Festival GoroVenture in Mohorski pogovori

V Slovenskem planinskem muzeju se je začel filmski festival GoroVenture, ki je namenjen ljubiteljem gora in močnih zgodb. V dvorani Slovenske matice bo v torek predavanje Roka Finka ‚Slovenski glasbeniki v Argentini’, dodajamo pa še vabilo na Mohorske pogovore. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

VEČ ...|18. 2. 2026
Opisni podnapisi in Koroška poje

V Sloveniji smo dobili smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini, ki osebam z izgubo sluha omogočajo celovitejšo filmsko izkušnjo. Krščanska kulturna zveza pa vabi na osrednji koncert Koroška poje, ki bo letos poklon ženskam.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

VEČ ...|17. 2. 2026
Borovo gostüvanje

V Slovenski vesi v Porabju na Madžarskem je minulo soboto potekalo tradicionalno borovo gostüvanje porabskih Slovencev. Našemljeni svatovski sprevod z več kot 250 nastopajočimi se je iz Slovenske vesi z borom odpravil po porabskih naseljih proti Monoštru. Poročni obred so opravili v mestnem središču Monoštra, potekal pa je v slovenskem in madžarskem jeziku.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

kulturafilmexodus 1945Naša kriStudio siposhDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Kulturni utrinki

Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

VEČ ...|16. 2. 2026
Predstavitev filma Exodus 1945: Naša kri

V oddaji o kulturi smo predstavili novi slovenski celovečerni film Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi sanitetnega vlaka iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. Zgodbo snemanja filma o zdravnikih dr. Janezu Janežu in dr. Valentinu Meršolu nam bo predstavil pobudnik projekta David Sipoš.

Jože Bartolj

kulturafilmexodus 1945Naša kriStudio siposhDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

kulturaMonika Kokalj KočevarMatej Drakslerarheološka izkopavanja Ljubljanski gradSlovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč

Kulturni utrinki

Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

VEČ ...|13. 2. 2026
Arheološka izkopavanja na ljubljanskem gradu in Zbornik o slovenskih taboriščnikih

Oddaja o kulturi tokrat ponuja dve novici povezani z zgodovino. Prva je arheološka saj na Ljubljanskem gradu še do predvidoma meseca aprila potekajo izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Druga novica prihaja iz Maribora, kjer so predstavili zbornik Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč, v katerem je združilo moči kar 21 avtorjev.

Jože Bartolj

kulturaMonika Kokalj KočevarMatej Drakslerarheološka izkopavanja Ljubljanski gradSlovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

kulturaliteraturaAlojz RebulaDnevniški zapisi (1948 – 1954)Milček KomeljEdvard KovačSlovenska Matica

Kulturni utrinki

Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

VEČ ...|12. 2. 2026
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi (1948 – 1954)

Pri Slovenski Matici so izšli Dnevniški zapisi Alojza Rebule (1948 – 1954). Tanja Rebula, hčerka pisatelja Alojza Rebule, je ob spominjanju na očetovo 100. obletnico prepisala njegove dnevniške zapiske, ki so ena sama visoka pesem ljubezni do poznejše soproge Zore Tavčar in do slovenske besede. Spremni besedi knjigi sta napisala prof. dr. Edvard Kovač in pa akademik dr. Milček Komelj.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz RebulaDnevniški zapisi (1948 – 1954)Milček KomeljEdvard KovačSlovenska Matica

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi v Kopru in Ajdovščini v Ljubljani pa revija pevskih zborov

V Kopru je na ogled razstava o karnevalski in pustni dediščini Istre in Brkinov z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Novo razstavo so odprli tudi v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. V Zavodu sv. Stanislava pa že od ponedeljka poteka 55. revija ljubljanskih pevskih zborov. 

Razstavi v Kopru in Ajdovščini v Ljubljani pa revija pevskih zborov

V Kopru je na ogled razstava o karnevalski in pustni dediščini Istre in Brkinov z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Novo razstavo so odprli tudi v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. V Zavodu sv. Stanislava pa že od ponedeljka poteka 55. revija ljubljanskih pevskih zborov. 

kultura55. Revija ljubljanskih pevskih zborovLokarjeva galerija Ajdovščinapustna dediščina Istre in Brkinov

Kulturni utrinki

Razstavi v Kopru in Ajdovščini v Ljubljani pa revija pevskih zborov

V Kopru je na ogled razstava o karnevalski in pustni dediščini Istre in Brkinov z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Novo razstavo so odprli tudi v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. V Zavodu sv. Stanislava pa že od ponedeljka poteka 55. revija ljubljanskih pevskih zborov. 

VEČ ...|11. 2. 2026
Razstavi v Kopru in Ajdovščini v Ljubljani pa revija pevskih zborov

V Kopru je na ogled razstava o karnevalski in pustni dediščini Istre in Brkinov z naslovom Pust - zadnji ples pred postom. Novo razstavo so odprli tudi v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. V Zavodu sv. Stanislava pa že od ponedeljka poteka 55. revija ljubljanskih pevskih zborov. 

Jože Bartolj

kultura55. Revija ljubljanskih pevskih zborovLokarjeva galerija Ajdovščinapustna dediščina Istre in Brkinov

Kulturni utrinki

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Čudenje v naravi in na pravljičnih poteh

Oddajo smo začeli s kratko razglasitvijo nagrajenih filmov jubilejnega festivala gorniškega filma. Potem pa smo se  predali doživetjem s pravljično - doživljajskih poti, ki dajejo družinam možnost, da kakovostno preživijo čas v naravi. Z nami je bil direktor Zavoda Škrateljc dr. Uroš Grilc, ki z ekipo razvija pravljično transverzalo poti po Sloveniji. Morda ste že naleteli na lesene skulpture v gozdu pri Bevkah ali kje drugje - trenutno je vseh poti 13. Pogovor se je ustavil tudi ob bralni pismenosti, gibanju in predlogu, kako preživeti del zimskih počitnic.

Blaž Lesnik

naravadoživljajski turizemdružinski turizemotrocipravljiceškrateljcpravljična transverzala

Sol in luč

VEČ ... |
Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
O izplenu prvih pogajanj in stanju na področju pridelave krompirja

Kmetje so se v minulem tednu vendarle srečali za isto mizo z ministrico, a ta je odgovore na njihova vprašanja napovedala pismeno v prihodnjem tednu. Žalostno stanje na trgu krompirja ni dobra popotnica v novo pridelovalno sezono. O tem je v nedeljski kmetijski oddaji spregovoril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. 

O izplenu prvih pogajanj in stanju na področju pridelave krompirja

Kmetje so se v minulem tednu vendarle srečali za isto mizo z ministrico, a ta je odgovore na njihova vprašanja napovedala pismeno v prihodnjem tednu. Žalostno stanje na trgu krompirja ni dobra popotnica v novo pridelovalno sezono. O tem je v nedeljski kmetijski oddaji spregovoril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirpogajanja

Za življenje

VEČ ... |
Od pustne maske do resničnega obraza: pogovor o vlogah, ki jih živimo

Pust je čas mask – prav zato je idealen trenutek za premislek o »maskah«, ki jih nosimo v vsakdanjih vlogah, doma, v službi, v odnosih. Na pustno soboto, ko se je na Radiu Ognjišče odvila tudi tradicionalna dobrodelna Pustna Sobotna iskrica, smo v oddaji z dr. Miranom Možino iskali psihološko ozadje sočutja, darovanja in pomoči – ter se dotaknili tudi dvoličnosti: tiste, ki človeka razkraja in tiste, ki je lahko le drugo ime za večplastnost življenja.

Od pustne maske do resničnega obraza: pogovor o vlogah, ki jih živimo

Pust je čas mask – prav zato je idealen trenutek za premislek o »maskah«, ki jih nosimo v vsakdanjih vlogah, doma, v službi, v odnosih. Na pustno soboto, ko se je na Radiu Ognjišče odvila tudi tradicionalna dobrodelna Pustna Sobotna iskrica, smo v oddaji z dr. Miranom Možino iskali psihološko ozadje sočutja, darovanja in pomoči – ter se dotaknili tudi dvoličnosti: tiste, ki človeka razkraja in tiste, ki je lahko le drugo ime za večplastnost življenja.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 20. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Medicinske sestre po novem tudi specialistke na svojem področju

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

Medicinske sestre po novem tudi specialistke na svojem področju

Medicinske sestre in babice so končno dobile sistemski zakon, ki prinaša več strokovne avtonomije, specializacij, licence in večjo prepoznavnost. Kako bodo te katere spremembe vplivale na razvoj teh poklicev, je pojasnila predsednica Zbornice-Zveze Anita Prelec. 

s. Meta Potočnik

uredite poklicamedicinske sestrespecializacije